27-letna inženirka leta, ki je uspešna v poklicu, v katerem prevladujejo moški

Tina Recek, 26.3.2019
Robert Balen

Komaj 27 let šteje Dora Domajnko in se že lahko pohvali z nazivom inženirka leta 2018. Komisijo je prepričala s strokovnostjo, vsestranskostjo in zavzetostjo za delo. Domajnkova je magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v podjetju RLS merilna tehnika, specializiranem za izdelavo rotacijskih in linearnih senzorjev

Ste inženirka leta 2018. Za uvod klasično vprašanje, kaj vam pomeni laskavi naslov?

"Zelo sem bila vesela že same kandidature. Nominiralo me je podjetje, v katerem sem zaposlena. Kar pomeni, da cenijo moje delo in mi zaupajo. Nato sem spoznala kolegice inženirke (kandidatke), ki so me naravnost impresionirale s svojimi dosežki. So vrhunske strokovnjakinje, ki pogosto prevzemajo tudi izredno odgovorna dela. Počutim se počaščeno, da sem bila izbrana med skoraj 30 tako odličnimi kandidatkami. Še bolj prijetno pa me je presenetilo, kako pozitivno je projekt pozdravila javnost. Pogosto namreč s tehniko povezani natečaji ostanejo v zaprtem krogu inženirjev."

Prvi slovenski izbor inženirke leta v središče ni postavljal inženirskih dosežkov posameznic, temveč njihov potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Ali menite, da boste kateremu od deklet tolikšen navdih, da bo šlo po vaši poti?

"Upam, da bom komu navdih (nasmeh). Udeležila sem se nekaj dogodkov za predstavitev inženirskega poklica, na primer Inženirke in inženirji bomo! na Gimnaziji Bežigrad ter Svet išče ideje pri predsedniku republike. Upam, da sem navdušila vsaj kakšno učenko. Sicer pa drži, izbor inženirke leta ni bilo tekmovanje, ampak natečaj. Namen izbora ni bilo ocenjevanje, kateri dosežek v znanosti je bil najbolj prebojen, temveč da inženirke predstavimo svoje delo in sebe. Zmagovalka je le, kot je posrečeno dejal voditelj dogodka Jure Longyka, nekakšna predsednica razreda, ki je stopila od nevidnosti k navdihu."

Nisem si delala sivih las glede stereotipa, da je to moški poklic. Mi je pa žal, da se zaradi takšnih predsodkov ne vpiše več deklet

Med elektroinženirji ne srečamo pogosto predstavnic nežnejšega spola. A v vaši družini dvigujete ta delež, elektroinženirka je tudi vaša mama. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da tudi oče prihaja iz tega poklica. V kolikšni meri sta starša vam bila navdih?

"Precej. Sicer me doma nista poučevala o tranzistorjih, sta pa mi svetovala pri izbiri študija. Ker poznata tako mene kot fakulteto, sta lahko ocenila, da je Fakulteta za elektrotehniko primerna zame."

Se pred vpisom na fakulteto niste nič obremenjevali, da bo na njej veliko več fantov kot deklet? Elektroinženir je tudi stereotipno bolj moški poklic.

"Nisem si delala sivih las glede stereotipa, da je to moški poklic. Mi je pa žal, da se zaradi takšnih predsodkov ne vpiše več deklet. Menim, da zapravljajo lepo priložnost. No, nekaj pa nas je vendarle bilo in čisto dobro smo se imele."

V Evropi četrtina deklet, pri nas tretjina
Prvi slovenski izbor inženirke leta v središče ni postavil inženirskih dosežkov posameznic, temveč njihov potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Namen izbora je bil čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk. V Evropi je na študijskih področjih STEM (angl. science, technology, engineering, mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji tretjina. Med pomembnimi vzroki, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, je tudi pomanjkanje zgledov.

Ali ste zanimanje za ta poklic pokazali že kot deklica?

"Niti ne. Priznam pa, da se nisem igrala z barbikami."

S čim pa ste se takrat igrali?

"Z mlajšim bratom in sosedom smo si veliko igrač naredili sami v sosedovi delavnici. Spominjam se, da smo od nekod privlekli staro omaro in jo razstavili, v predalih delavnice pa smo našli rašplo in žeblje in že so nastajali leseni meči in pištolice. Pri igri nam je prav prišel tudi njihov zajčnik, ki smo ga predelali v gusarsko ladjo, na bližnja drevesa pa smo napeli vrv. To je bila idealna scena za naše nadaljevanke. Tako smo se že zgodaj odvajali strahu pred tem, da poskušaš nekaj narediti si sam."

Ali so vam v šoli bolj ustrezali naravoslovni predmeti kot družboslovni? Kakšen spomin imate na šolo?

"Všeč so mi bili tudi družboslovni predmeti, res pa je, da sem bolj izstopala pri naravoslovnih."

Zdi se mi prav, da s svojim znanjem in plačanimi davki pomagam državi, ki mi je omogočila šolanje.

So vas učitelji podpirali ali ste se ob pouku dolgočasili?

"Sploh se nisem dolgočasila. Šola se mi ni zdela nikoli lahka. Kdor pravi, da je lahka, je po mojem mnenju aroganten ali pa se v učno snov ni dovolj poglobil. Če sem hotela izvedeti več, sem šla na dodatni pouk, se udeležila tekmovanj in priprav nanje."

Potem imate za šolski sistem same pohvale?

"V bistvu da. Šolski sistem bi kar pohvalila. Med študijem magisterija sem bila pol leta na izmenjavi kot Erasmusov študent na Dunaju. Priznam, da se mi ni zdelo, da bi po kvaliteti odstopal od našega."

Verjetno pri vas ni bilo bojazni, kje najti službo po končanem magisteriju?

"Drži. V času študija sem bila vključena v nekaj projektov, kjer smo sodelovali z industrijo, zaposlila pa bi se lahko tudi kot mlada raziskovalka. Potem mi je podjetje RLS ponudilo študentsko delo in kasneje kadrovsko štipendijo. Za temo magistrske naloge sem izbrala njihov izdelek, senzor za merjenje magnetnega polja, delo pa zdaj nadgrajujem še v okviru doktorata."

Kje vidite svoje nadaljnjo poklicno pot? Kako si jo predstavljate?

"Najprej bi rada doktorirala, potem pa se še bolj osredotočila na svoje delo, na razvoj novih izdelkov."

Številne nagrade
Kljub mladim letom je biografija Dore Domajnko obsežna. S kupom zlatih, srebrnih priznanj in Zoisovo štipendijo je leta 2006 Dora vstopila v eno najboljših slovenskih gimnazij, Gimnazijo Bežigrad. Tudi na njej je nizala tekmovalne uspehe in jo s 30 točkami zaključila kot zlata maturantka. Na študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je ob nizu obštudijskih in raziskovalnih ter tekmovalnih aktivnosti kar štirikrat prejela nagrado dekana za učni uspeh. Leta 2016 je vpisala doktorski študij elektrotehnike.

Se mogoče kaj spogledujete s tujino, kjer bi verjetno lahko več zaslužili in morda imeli še boljše pogoje za delo?

"Tujina me za zdaj prav nič ne mika. Z delom in študijem v Sloveniji sem zelo zadovoljna in si težko predstavljam, kako bi si v tujini organizirala življenje brez družine, fanta, prijateljev in hobijev. Zdi se mi tudi prav, da s svojim znanjem in plačanimi davki pomagam državi, ki mi je omogočila šolanje."

Ste mojstrica organiziranja časa, če lahko tako rečemo. V prostem času igrate harmoniko, ste učiteljica kajaka na divjih vodah in smučanja, nastopate v folklorni skupini, delate doktorat. Kako vam uspe uskladiti kariero in zasebno življenje?

"Sliši se bolj fascinantno, kot je dejansko. Gre za dobro organizacijo, enkrat se posvetiš eni stvari, drugič drugi. Kakor pač čas dopušča."

Kaj svetujete nadobudnim mladim?

"Naj čim bolj izkoristijo tiste možnosti, ki so jim dane in pri roki. Naj se udeležujejo predavanj, zabav, ukvarjajo s športom ... Življenje je polno lepih priložnosti in čim več jih je treba ujeti."

DOBRODELNA AKCIJA
K sodelovanju vabljeni tako posamezniki kot podjetja
Majhne ali velike pozornosti, ki bodo zagotovo pričarale velike nasmehe, lahko do konca marca podarite tako, da na 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo ZENSKE5 in prispevate pet evrov. Denar lahko nakažete tudi na TRR z naslovom Socialna zbornica Slovenije, Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, IBAN SI 56 0201 0001 8187 078, Ljubljanska banka, sklic: SI 00 110. V Mercatorjvih in Sparovih trgovinah po Sloveniji lahko donirate tudi higienske potrebščine, trajna živila, igrače, družabne igre …
Akcijo je podprla Generali zavarovalnica.
Več si lahko preberete na naši spletni strani www.meseczensk.com.
 

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku