Dokler je zemlja mokra, je ne obdelujte

Miša Pušenjak, 20.12.2018
Miša Pušenjak

Zemlja naj pozimi počiva, predvsem pa čim manj hodite po gredicah in zelenici. Preden zamrzne, je smotrno narediti analizo tal.

Končno je prišel čas počitka tudi za naravo. Delo na vrtu je končano, pustite zemljo, naj počiva. Dokler je mokra, je ne obdelujte, predvsem pa čim manj hodite po gredicah, pa tudi po zelenici. Še nekaj je dobro narediti, preden zemlja zamrzne: analizo tal. tudi na vrtu dobro vedeti, kako so v zemlji hranila dostopna našim rastlinam, koliko je, predvsem pa kakšen je pH in tudi koliko organske snovi je v zemlji. Veliko težav imajo rastline tudi zato, ker so nepravilno prehranjene. Zato je analiza zemlje vsakih nekaj let nujna. Tudi če ste prepričani, da gnojite prav, boste za dokaj malo denarja dobili potrdilo o tem.

image
Miša Pušenjak Samo živa zemlja je rodovitna.
Raje premalo hranil kot preveč

Najprej moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko sposodimo v laboratorijih za analizo tal. Lahko pa za silo uporabimo tudi lopato za prekopavanje, najbolj primerna je tista štirikotna. Tako vzamemo vzorec enakomerno, po vsej globini. Najprej z lopato naredimo luknjo, nato po ravnem robu odrežemo enako debel kos zemlje, ki ga damo v vedro ali drugo posodo. Na njivi vzamemo vsaj 15 takih vzorcev, na večji pa 20. Izogibamo se robovom njive. Zemljo v vedru nato zdrobimo in zelo dobro pomešamo, nato pa približno en kilogram damo v vrečko, ki jo opremimo s svojimi podatki. Na vrtu je treba vzeti vsaj en vzorec z vsake grede, tudi s tistih, na katerih še rastejo rastline.

Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih kmetijsko-gozdarskih zavodov, lahko jo nesete v svetovalno službo v svoji bližini. Analize tal opravljajo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

image
Miša Pušenjak Odvzem vzorca zemlje s sondo je pravilen.
Več ljudi več ve
Zemlja je naše največje bogastvo. Za ekološkega vrtnarja mora biti osnovno orodje, s katerim dela. Vsako gnojenje je poseganje vanjo. Zato ga ne smemo jemati kot nekaj enostavnega in neškodljivega, tudi če uporabljamo samo organska gnojila. V ekološkem kmetijstvu se namreč pogosto srečujem z razmišljanjem, da s hlevskim gnojem ne morem narediti nič narobe. Pa lahko, saj so organska gnojila zaloga hrane za dalj časa. Preveč hranil rastlinam veliko bolj škodi kot premalo. Zima je čas, da se poučimo tudi o svoji zemlji, preverimo, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil, in se o gnojenju posvetujemo s strokovnjaki, saj jih je v Sloveniji dovolj. Več ljudi več ve.

Za pridelavo vrtnin je zelo pomembna tudi organska snov v zemlji, ki pa ne sodi v osnovno analizo. Zato ob oddaji vzorca zaprosite še za analizo vsebnosti organske snovi oziroma humusa v tleh. Meni ob svetovanju gnojenja ta podatek pomeni veliko.

Rezultati analize

Mnogi si z rezultati analize nimajo kaj početi, razlage zraven pa ne dobijo. Nekateri laboratoriji nam vsaj pomagajo in rezultate označijo s črkami. Tako si je lažje predstavljati, kako so tla založena s posameznimi hranili. Seveda pa je potem treba še vedeti, kako se posamezna hranila v tleh obnašajo in kako vplivajo na rastline. Vedno se zavedajmo, da je za rastline slabše in imajo več težav, če je vsebnost hranil previsoka. To povzroča neravnovesje v prehrani rastlin, s tem pa običajno številne fiziološke motnje. Zaradi teh so rastline bolj občutljive za bolezni pa tudi škodljivci jih bolj napadajo. O vsebnosti hranil v tleh velja, da premalo hranila pomeni le nekoliko manjši pridelek, preveč hranil pa pogosto velike težave, zlasti če je preveč samo enega hranila.

Če so rezultati analize označeni s črko, si jih lahko razložite sami. Uporabljene so črke od A do E. Pri tem srednja črka C pomeni založenost tal s posameznim hranilom, ki bi si jo želeli. Poleg tega veljajo pravila za gnojenje s hlevskim gnojem in priporočeni odmerki gnojil. Če sta zapisani črki A ali B, je hranil v tleh premalo in je treba z njimi gnojiti nekoliko več (običajno je v tleh premalo kalija, ta je označen s črko K). Če sta ob vsebnosti posameznega hranila zapisana D ali E, je hranila preveč. Če je zapisana črka E, vsaj leto ali dve ne gnojimo, v nadaljevanju pa nekaj let uporabimo polovico manj gnojil kot smo jih doslej. Gnojimo samo najbolj požrešne vrtnine. Tudi ob črki D občutno zmanjšamo količino hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Če je v presežku v zemlji samo eno hranilo, je treba druga vendarle dodajati. Običajno je v presežkih fosforja, kalija pa je ravno prav ali celo premalo. V tem primeru svetujem, da vsako leto (spomladi ali jeseni) po celem vrtu posujete od 0,2 do 0,6 kg kalijevega sulfata. Manjše odmerke, kadar je kalija dovolj in je samo preveč fosforja, večje pa, ko kalija primanjkuje.

Stvari se zapletejo, če nam laboratorij ob rezultatih teh črk ne zapiše v pomoč. Potem je razlaga le-teh v naslednjih dveh tabelah:

Organska snov v tleh

Vsebnost organske snovi v tleh je izredno pomembna, saj brez nje v tleh ni življenja. Enako kakor pri vsebnosti hranil v tleh pa je preveč organske snovi v tleh lahko vzrok težav, predvsem gnitja rastlin. Zemlja, idealna za pridelavo vrtnin, naj bi vsebovala od 3 do 6 odstotkov organske snovi. Če analiza tal pokaže več kot 8 odstotkov, je nujno občutno zmanjšati uporabo organskih gnojil. Če bi analiza pokazala manj kot 3 odstotke humusa (ali organske snovi), pa je treba v tla zadelati čim več organske mase. Ne priporočam veliko hlevskega gnoja, zlasti ne za vse vrtnine, ampak povečano uporabo rastlin za zeleni podor in organskih zastirk, ki jih po končani pridelavi vrtnin zadelamo v tla.

image
Profimedia Ne podcenjujmo pomena kislosti ali bazičnosti tal.

Kislost in bazičnost

Zadnji element osnovne analize je pH tal. Marsikdo podcenjuje pomen kislosti ali bazičnosti tal. Rastline so dokaj zahtevne glede tega, po drugi strani pa je pri previsokem ali prenizkem pH moten tudi sprejem hranil v rastline. Pri vrednosti pH nad 7 so namreč nekatera hranila rastlinam zelo slabo dostopna. Čeprav nam analiza tal kaže, da jih je v tleh dovolj, jih rastline ne dobijo. To je zlasti značilno za fosfor in bor, zmanjšuje se tudi dostopnost kalija in bakra, podobno pa velja za dostopnost hranil pri nizkih vrednostih pH.

Tako se še dodatno zapletemo v povečane vsebnosti hranil v tleh. Z apnenjem izboljšujemo prekisla tla oziroma dvigujemo pH tal. Če pa je pH že previsok, nikakor ne smemo apniti, kljub temu da apno izboljšuje tudi nekatere druge parametre tal. Te izboljšujemo na drug način. Območje pH, v katerem najbolje uspevajo vrtnine, je od 6 do 7. Kar je nad 7, označuje bazična tla, apnenje je prepovedano, svetujem pa letno dodajanje kisle šote kot organsko snov v tla ali v kompost. Če je pH tal pod 6, je ukrep zelo enostaven, jeseni, po spravilu pridelka apnimo.

Anketa

Kje boste preživeli velikonočne praznike?

Sudoku