Lepe dni izkoristite tudi za opravila na zelenjavnem vrtu

Miša Pušenjak, 7.3.2019
Miša Pušenjak

Vrtnine v zemlji so se pričele prebujati. Pomagamo jim s tem, da prst prezračimo.

​Te dneve lahko izkoristite tudi za nekaj opravil na zelenjavnem vrtu, da okopljete, prezračite posevke vseh vrtnin, ki prezimujejo na vaših gredicah. Na prvem mestu je zagotovo zimska solata, a tudi motovilec in špinača. Sveti Valentin naj bi dal ključe od korenin, to pa pomeni, da so se te v zemlji pričele prebujati. Pomagajte jim s tem, da zemljo prezračite. Šele potem lahko posevke prekrijete z agrokopreno, če želite zgodnejši pridelek. A svetujem vam, da nikoli ne prekrijete cele gredice s solato, motovilcem. Če boste to naredili, niste dosegli ničesar. Vse rastline bodo istočasno dozorele in tudi pobegnile v cvet, ker jih le redko pojeste vse pravočasno. Svetujem, da prekrijete del grede, da bo posevek zgodnejši, del pa pustite nepokrit. Tako se uhajanje v cvet zamakne tudi za deset dni, če je vreme lepo in hladno.

image
Miša Pušenjak

Posadite česen in čebulček

Naslednje opravilo je sajenje česna in čebulčka. Letos je neverjetno veliko vprašanj, ali še lahko sadimo zimski česen. Da, lahko ga sadite, a ne bodite razočarani, če bo pridelek manjši. Lahko se zgodi, da boste dobili glavice s samo nekaj stroki. A je vseeno bolje, kakor da seme zavržete.

Za saditev jarega česna pa je zdaj idealen čas. Saj se še spomnite: pri česnu dajejo večji pridelek debelejši stroki. To pa ne pomeni, da drobne stroke vržete stran. Samo ločite jih. Debelejše posadite na razdaljo 8 cm v vrsti, med vrstami naj bo vsaj 30 cm, lahko tudi 40. Globina sajenja je 5 cm. Manjše pa posadite kar v jarček, pojejte jih kot mladi česen.

Ravno nasprotno pa velja pri čebulčku. Prav tako je primerno, da ga posadite čim prej, lahko kar zdaj. A velikost čebulčka nima vpliva na pridelek. Ima pa močan vpliv na uhajanje rastlin v cvet. Saj veste, včasih nas prav jezi. V cvet uidejo samo debelejši čebulčki, nad 25 mm premera. Zato čebulček pred sajenjem preberite.

Kako to naredite? V trdnejši karton ali les (če je pri roki vbodna žaga) izrežite luknjo s premerom 25 mm (2,5 cm). Čebulčki, ki padejo skozi, so primerni za končni pridelek. Predebeli obtičijo na vrhu, ne morejo skozi luknjo. Prve posadite na razdaljo 15 cm v vrsti in vsaj 30 cm med vrstami, globina sajenja je 5 cm. Debelejše pa posadite kar drugega poleg drugega, 3 do 4 cm narazen. Pojejte jih kot mlado čebulo, saj jo imate vsi radi na poletnih piknikih.

Priporočam, da stroke česna in čebulček pred sajenjem za 10 do 15 minut namočite v pripravek, ki vsebuje morske alge ali kakšen rastlinski izvleček, v trgovinah jih dobite kar nekaj.

Mnoge strašijo čebulna muha, porova zavrtalka in česnova muha. Prvi dve bosta še nekaj časa spali, česnova muha pa lahko že dela škodo na prezimnih posevkih. Brez strahu, le redko naredi veliko škodo. Kljub vsemu je prehladno in pripravki, naj bodo kemični ali ekološki, ne bodo delovali. Lahko pa posevke prekrijete do sredine marca ali okoli njih nasujete lesni pepel. Tega naj ne bo veliko, le toliko, da so tla okoli rastlin prekrita.

Uhajanje v cvet zamaknemo tudi za 10 dni

Stročnici, ki ju že sejemo

Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi čim prej. Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Še eno pomembno vlogo imajo stročnice na vrtu. Premorejo globoke in močne korenine. Z njimi razrahljajo zbito zemljo in izboljšujejo strukturo tal, ki jo po navadi porušimo z napačnim ravnanjem, tlačenjem, delovnimi stroji, obdelavo ...

Obe stročnici veliko raje kalita v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov veliko manj, na bobu se pojavijo uši in pepelasta plesen, prav tako pršice na grahu. Zato sejte čim prej, predvsem visoke sorte graha (senator in telefon), ki imajo daljšo vegetacijo. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali, še bolje, kamilični čaj.

Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate s sadikami. V lončke premera 3 cm posejte po dve zrni graha ali boba. Vzkalijo naj na toplem, potem pa naj gredo lončki na sonce ali v povsem neogrevan rastlinjak.

image
Miša Pušenjak

Bob je spet zelo cenjen

Bob in leča sta bila zelo pomembna v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kakor fižolove. Zato bi bilo pametno, da se bob vrne v naše lonce in na krožnike. Bob sejemo zelo zgodaj, takoj ko sneg zapusti naše kraje. Brez težav bo prenesel tudi poznozimske ali zgodnjespomladanske pozebe.

Bob ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni.

Bob so nekoč uživali sušen, tako kot zrnati fižol. Vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate bob v voščeni zrelosti, kakor grah. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 %) in tako dobimo beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem. Bob po mnenju naših babic tudi odganja voluharja. Tega mi doslej še nihče ni potrdil, a pokusiti je vedno smiselno. Bob lahko sadimo samostojno ali okoli gredic s krompirjem. Prav tako med vrste krompirja. Za krompir je seveda še prezgodaj. Velja pa poskusiti v rastlinjaku in pred sajenjem ga nakalite.

Če v rastlinjak sejemo bob že v januarju, ga bomo pobirali še pred sajenjem paprike. Na prosto pa ga lahko sejemo že od začetka februarja, a se mora zemlja dovolj osušiti, prav tako mora z nje skopneti sneg.

Le malo ljudi ve, da lahko tudi bob pridelamo iz sadik. Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah, ali imamo deževno pomlad, ko se zemlja nikakor noče osušiti, preprosto posejte bob v lončke. Najbolj primerni so tisti, v katerih se pridelujejo tudi sadike solate (4 do 5 cm premera). Če so globoki, posejemo v vsakega tri semenke, drugače pa dve. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. Ko lahko sadiko izlončimo tako, da se zemlja drži korenin, sadiko presadimo na prosto.

Med rastjo poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob bo hvaležen, če ga ob okopavanju nekoliko osujete. V suhi pomladi uporabite tudi zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dlje na hladnem.

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku