Slovenci imamo na bankah rekordno količino privarčevanega denarja
Znesek, ki ga imamo Slovenci na bankah, se približuje 20 milijardam evrov. Denar pa ob ničelnih obrestih in naraščajoči inflaciji izgublja vrednost.
Vsak posameznik, ki ima privarčevanega nekaj denarja in ga ne namerava potrošiti kmalu, je v teh časih soočen s težkim vprašanjem; kako ohraniti vrednost svojih prihrankov. Časi, ko so banke za vezane vloge ponujale pet odstotkov letnih obresti in več, so zdavnaj minili. V boju proti finančni krizi je Evropska centralna banka močno znižala referenčno obrestni mero Euribor, zaradi česar so upadle tudi obresti, ki jih banke ponujajo svojim komitentom za vezavo denarja. Vezava 10.000 evrov za eno leto, na primer, tako strankam bank prinese od zgolj simbolnih 0,01 odstotka do skromnih 0,3 odstotka obresti. Kar ob dvoodstotni letni inflaciji ne omogoča niti ohranjanja vrednosti denarja, kaj šele, da bi varčevalci s svojimi prihranki kaj zaslužili.
Celovit in dolgoročni vidik
Navedeno potrjuje tudi strokovnjak za upravljanje osebnih financ mag. Samo Lubej, vodja PROSPERITA Family Office. "Če govoriva o kratkoročnih naložbah, torej od par mesecev do enega leta, pri bankah in hranilnicah ne dobimo ponudbe, ki bi prišla vsaj blizu inflacije." Lubej pojasnjuje, da je treba na varčevanje in upravljanje osebnih financ gledati celovito in dolgoročno. "Samo če dobro poznamo stranko ter njene kratko- in dolgoročne cilje ter potrebe, ji lahko kakovostno svetujemo pri upravljanju premoženja. Ključno je to, da ravno na podlagi rokov, kdaj bi želeli realizirati cilje, izberemo primerne produkte in pripravimo celovit finančno-naložbeni načrt za posameznika ali družino," je odgovoril Lubej.
Kot rešitev zadrege pri bolj kratkoročnih naložbah je Lubej izpostavil relativno novost na slovenskem trgu, ki je še zelo malo poznana. "Firma Borza terjatev je nedavno ponudila možnost plasmaja presežnih likvidnih sredstev tudi za fizične osebe, za vložke od 5000 evrov navzgor. Tako smo lahko za stranke recimo za tri mesece plasirali sredstva po donosnosti okoli 5 do 6 odstotkov letno. Seveda to ni rešitev, v katero bi zdaj bilo smiselno plasirati vsa presežna likvidna sredstva, ki jih ima posameznik, saj taka naložba vendarle nosi določena tveganja. A za neki delež presežkov, za katere vemo, da jih vsaj nekaj mesecev ne bomo potrebovali, pa je gotovo zanimivo," pravi Lubej.
Bolj tvegano je praviloma bolj donosno
In kaj strankam svetujejo pri Novi KBM? "Slovenci pri oblikovanju svojih naložb izbiramo med dvema poloma naložb, kar pomeni na eni strani varnost, to je denar v depozitih oziroma prosta gotovina ter na drugi strani delnice in delniški skladi, ki so bolj tvegana oblika naložbe. Na vprašanje, kam s prosto gotovino, je odgovor na dlani in to pomeni, da lahko prosto gotovino razpredimo med naložbene razrede glede na pripravljenost sprejemanja tveganja: 1. varnejše naložbe: obvezniški vzajemni skladi, obveznice, depozit; 2. srednje tvegane naložbe: mešani vzajemni skladi, mešan oblikovan portfelj naložb v finančne instrumente; 3. tvegane naložbe: delnice, delniški vzajemni skladi. Torej prosto gotovino lahko naložimo donosneje v zgoraj navedene naložbe in s tem zmanjšamo možnost izgubljanja vrednosti, seveda pa se moramo zavedati, da je ključ do višjega donosa dolgoročna naložba," je odgovoril mag. Daniel Medved, direktor Sektorja investicijskega bančništva in skrbniških storitev.
Glede na monetarno politiko Evropske centralne banke, ki napoveduje počasno dvigovanje obrestnih mer v drugi polovici leta 2019, pa lahko pričakujemo obrat v pozitivno smer tudi na področju obrestnih mer na depozite, napoveduje Medved.
Na Ravnah še brezplačni prevozi za starejše in invalide
V Slovenj Gradcu jih bodo omogočali preko zavoda Sopotniki s pomočjo prostovoljnih voznikov, občina pa bo kupila avto. Tudi na Ravnah na Koroškem občina načrtuje nakup vozila, ki bo imelo tudi rampo.
Prioriteta zdravstveni prevozi
Ravenska občina bo kupila novo vozilo, ki bo prilagojeno za prevoz starejših in invalidov. Celoten projekt bo vreden 62 tisočakov, pri čemer bodo kandidirali za sredstva pri Evropskemu skladu za regionalni razvoj v višini 40.000 evrov. Vozilo bo imelo rampo, ki bo omogočala vkrcavanje brez ovir.
Dejstvo je, da eno vozilo ne bo zadostilo vsem potrebam, saj je na Ravnah kar dva tisoč ljudi, ki so stari več kot 65 let, je dejal župan Tomaž Rožen. "To je vozilo, ki ga lahko vozimo deset ur na dan, vse voziti z enim enim vozilom pa je nemogoče," je povedal Rožen in dodal, da bodo zato sprejeli pravilnik o prevozih.
Navedli bodo, kakšni bodo pogoji za brezplačni prevoz, in pojasnili prioritetne vsebine - to so javne in zdravstvene storitve. Prioriteta tako ne bo denimo obisk gledališča oziroma druge stvari komercialne narave, ampak to, kar je nujno za ljudi. Dejstvo je, da ko se bo nekdo peljal v bolnišnico v Slovenj Gradec, bo vozilo najmanj tri ure zasedeno. "Vseh potreb ne bomo mogli zadovoljiti," je opozoril župan.
Najprej bodo vozilo kupili in začeli z informacijsko podporo. S prvim vozilom bodo šele vzpostavili sistem, predvidena je tudi nova zaposlitev za štiri ure. Po potrebi bodo dokupili še kakšno vozilo, sistem pa nadgradili z zasebnimi vozili. Največ prevozov bi opravljal zaposleni, a tudi prostovoljni šoferji, ki bi se vključevali. Da pa bi bilo treba projekt natančno zastaviti še v smislu dispečerstva, je dodal Rožen in zaključil, da takšni sistemi že obstajajo v drugih občinah. Obiskali so jih že ponudniki informacijske tehnologije, ki imajo to razvito.
Tudi do aktivnosti
V slovenjgraški mestni občini bodo brezplačne prevoze za starejše od 65 let zagotavljali s pomočjo prostovoljnih voznikov, ki delujejo v okviru zavoda Sopotniki. "Občina bo zagotovila vozilo in rezervacijski sistem, zavod Sopotniki pa prostovoljce. Prav zdaj iščemo in usposabljamo prostovoljce, prav tako koordinatorja, ki bo bdel nad razporedom prevozov," pojasnjuje župan Tilen Klugler.
Po njegovih besedah želijo v mestni občini Slovenj Gradec skozi medgeneracijsko sodelovanje preprečiti izoliranost starejših občanov, ki zdaj zaradi pomanjkanja možnosti javnega ali lastnega prevoza ostajajo pretežno doma in se v dogajanje v mestni občini žal ne vključujejo. Starejšim občanom bodo ponudili brezplačne prevoze do želene lokacije in nazaj, jih spodbujali k aktivnostim, jim pomagali pri nošenju težjih stvari in podobno. Zagotavljali jih bodo s pomočjo prostovoljnih voznikov, ki delujejo v okviru zavoda Sopotniki in z izmeničnimi dežurstvi omogočajo redno izvajanje programa.
V letošnjem občinskem proračunu so že zagotovljena sredstva, namenjena za licenčnino pri uporabi rezervacijskega sistema prevozov ter stroške goriva za vozilo, ki pa bo predvidoma eno od obstoječih službenih vozil občine. Zavod Sopotniki pa bo poskrbel za preostalo logistiko, zavarovanja, izobraževanja kadra ter nabor voznikov, ki bodo na voljo za prevozne potrebe starejših občanov.
Projekt bodo predstavili 25. aprila ob 17. uri v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec, takrat bo tudi slovesni podpis pogodbe z zavodom Sopotniki. Storitev naj bi začeli izvajati sredi maja. Sopotniki so sicer prostovoljni vozniki različnih let in poklicev. Svoje študijske in delovne obveznosti ter prosti čas so razporedili na način, da lahko z izmeničnimi dežurstvi zagotavljajo redno izvajanje storitve.
V Radljah že pet let
Na Koroškem je pred petimi leti brezplačne prevoze starejših ljudi prva omogočila občina Radlje ob Dravi. Povezali so se s takratnim zavodom Zadihaj, kjer so najeli manjši električni avto. "Pogodba o najemu se letos poleti izteče. Možnosti sta dve: ali bomo pogodbo podaljšali ali vozilo odkupili," je pojasnili direktorica občinske uprave Marjana Švajger.
Občane po raznih opravkih prevažajo prostovoljci oziroma prostoferji, ki jih zagotavlja zavod Zlata mreža in jih je deset, delo oziroma urnike pa koordinira zaposlena na občini. Na teden opravi vsak prostovoljec do dva prevoza, najpogosteje k zdravniku ali v lekarno.
Pirhe vedno barva v rdeči čebuli, okrašene z deteljico
Tik pred velikonočnimi prazniki se na največji krščanski praznik pripravlja tudi 92-letna Julijana Kocbek iz Dvorjan. Julka, kot jo kličejo sokrajani in prijatelji, še ohranja stare običaje, med katere sodi tudi izdelava papirnatih rož in velikonočnih okraskov, s katerimi je vse življenje krasila tudi cerkev sv. Martina v Dvorjanah. Umetelno izdelanih okraskov pa ne manjka niti v njenem domu. In najbrž tudi v domovih vseh njenih prijateljev, saj je Julka znana po svoji radodarnosti.
"Pred veliko nočjo smo ženske stopile skupaj. Druga drugi smo pomagale pospravljati, čistiti. Na veliko noč je moralo biti vse čisto. Dela je bilo veliko. Hkrati smo ženske tudi tekmovale, katera bo spekla lepšo in boljšo pisanko. Veste, brez limone ni peciva," poznavalsko pove Julka in se spomni časov, ko so bile ženske vesele, če so si za praznik lahko kupile kakšno novo ruto ali predpasnik. "Iz tistih časov najbolj pogrešam druženje, petje," pove.
Zelo pomemben je bil tudi post, zlasti na veliki petek in v soboto. Pirhe že od nekdaj barva v rdeči čebuli, okrašene z deteljico. "Ker je bilo pet sinov, sem vsako leto skuhala po 50 jajc," se nasmehne in doda, da je v košarico za blagoslov sodil še kolač pisanke, po tri klobase, svinjska ribica, vratovina, nepogrešljiv je bil tudi hren. V košarici pa je bil prostor tudi za potico in drožice, brezkvasni nastavek za peko kruha.
Skrbno so krasile cerkev
"Blagoslovljene jedi smo jedli šele v nedeljo po prvi maši, ko se je pri mizi zbrala vsa družina." To tradicijo pri njih ohranjajo še danes. Tudi letos bo na velikonočno pojedino povabila vseh pet sinov z ženami ter devet vnukov in pravnukov. "Največ mi pomeni, da skupaj zmolimo." Poudari pa, da mizo za veliko noč vedno pogrne s tremi prti. "Blagoslovljene hrane se vendar ne da kar tako na mizo!" požuga Julka.
Zelo rada je Julka krasila tudi cerkev v Dvorjanah. Spominja se, da so priprave na velikonočno krasitev začele v sredo: "In kakšno delo je bilo to! Cerkev je bila polna zelenja, ki je na cvetno nedeljo popadalo iz presmecev. Sesalnikov seveda takrat še ni bilo, tako da smo to pometli z brezovo metlo." Vsa leta je Julka skrbela za božji grob, Marijin oltar pa je okrasila z bombicami, ki jih še vedno izdeluje za izdelavo velikonočnih aranžmajev, da ji ni treba obešati plastičnih jajčk. "Poleg asparagusov je bila vsa dekoracija v cerkvi papirnata. Že pozimi smo izdelovali papirnate rožice, 200-metrske vence, pa dühe," kakor Julka imenuje papirnate lestence, ki so jih obesili pod strop cerkve.
Julka je pred leti svoje znanje potrpežljivo skušala predati mladim. K njej so prišli osnovnošolci, ki jim je zaupala vse skrivnosti za uspešno ustvarjanje. "Treba je biti potrpežljiv. Za bombico potrebujem 50 lističev, vsakega posebej izrezanega. Ne gre to tako, da bi jih prijel pet skupaj in rezal. Zato so mnogi tudi obupali," se nasmehne.
Julka, ki je pri svojih 92 letih še povsem vitalna, še vedno si sama skuha in pospravlja ter skrbi za rože na vrtu in oknih, je zelo vesela obiskovalcev. V svoj dom jih sprejme z nasmehom in že pri vratih se čuti njena energija, ki ob pogovoru z njo vsakogar opomni, koliko lepše bi bilo, če bi znali življenje dojemati tako pozitivno in s hvaležnostjo. Te njej ne primanjkuje in na prvi pogled se zdi, da je moralo biti življenje z njo izjemno prijazno - da ji je bilo z rožicami postlano. Rožami, ki jih ima tako rada.
Če pomagaš, te spremlja sreča
A ob nekoliko poglobljenem pogovoru z njo kmalu postane jasno, da je v življenju tudi sama veliko pretrpela. Kot deklica je trdo delala na domačem mlinu. Preživela je Kraljevino Jugoslavijo, dočakala prihod Nemcev, komaj polnoletna je bila v drugi svetovni vojni, v kateri je izgubila brata, prisiljena kuhati za nemške vojake. Bila je priča bombardiranju Maribora in nato v težkih povojnih časih vzgajala pet sinov, poprijela za priložnostna dela in predvsem nikoli ni izgubila veselja do življenja. Kadar je le lahko, je pomagala ljudem v stiski. Ker so imeli doma mlin, sama v mladosti ni bila lačna. "Kruha je bilo pri nas vedno dovolj. In včasih sem doma ukradla kak kos in ga dala lačnim otrokom. Povem vam, če komu pomagaš v stiski, dobiš to povrnjeno. V življenju te spremlja sreča," je prepričana. "Vsi otroci so srečno poročeni in zdravi, kaj več bi si sploh še lahko želela?" pravi s hvaležnostjo.
Če bi ji bile okoliščine bolj naklonjene, bi bila danes gotovo upokojena učiteljica ali celo kakšna znanstvenica. V šoli je imela same petice, še danes pa zna tekoče oddeklamirati pesmi, ki so se jih učili, še vedno pozna prvodecembrsko molitev kralju Karadžordževiču in priprošnjo njegovemu sinu Petru. "Kar sem se naučila, ne pozabim nikdar," ponosno pove in brezhibno oddeklamira še pesem o lastovkah, ki se jo je naučila v drugem razredu.
Ta potica iz trgovine se najbolj približa receptu za tradicionalno slovensko potico
Domačo orehovo potico, tako, kot so jo pripravljale že naše (pra)prababice, boste na trgovskih policah zelo težko našli. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pregledali 10 orehovih potic, dve sta bili brez rozin, ena pa veganska. Če želite potico brez aditivov, vas čaka branje deklaracij, saj so takšne potice prej izjema kot pravilo, ugotavljajo. Nekatere imajo pester in "zanimiv" seznam sestavin. Sicer pa pregledane potice vsebujejo od 40 do 60 odstotkov nadeva oz. od 9 do 28 odstotkov orehov.
Voda na vrhu seznama sestavin?
Pregled seznama sestavin izbranih potic nam razkrije, da se receptu za slovensko potico (ZTP) najbolj približa Mercator, slovenska potica, ki tudi nosi oznako zajamčena tradicionalna posebnost. Vsebuje le moko, orehe, mleko, sladkor, maslo, rozine, jajčni beljak in rumenjak, kvas, rum, cimet, sol in aromo. Tudi seznam sestavin ostalih pregledanih potic se običajno začne z belo pšenično moko, kar pomeni, da jo je v izdelku največ, sledijo orehi, sladkor, voda, maščoba (v večini rastlinska) ter številne mlečne in jajčne sestavine, aditivi in arome. Pri izdelku Slovenski izdelek, orehova potica pa je prva sestavina na seznamu voda, kar jih je precej presenetilo, saj to pomeni, da je v izdelku največ vode. Veganska potica ne vsebuje mlečnih in jajčnih sestavin.
Maslo uporabljeno le pri eni potici
Ko potico pripravimo doma, običajno uporabimo maslo, ki je tudi del sestavin v receptu za slovensko potico ZTP. Med pregledanimi poticami pa je maslo uporabljeno le pri izdelku Mercator, slovenska potica. Nekaj ga je skupaj z rastlinskimi maščobami dodanega še v izdelku Okus tradicije, orehova potica. Ostale potice vsebujejo zgolj rastlinske maščobe, predvsem sončnično in repično ter kokosovo in palmino olje. Zamenjava masla z rastlinskimi maščobami zagotovo vpliva na nižjo ceno vhodnih surovin, hkrati pa nudi boljše tehnološke lastnosti pri pripravi potic in daljšo obstojnost. V izdelku Slaščičarstvo Kovačič, orehova potica so rastlinske maščobe v delno hidrogenirani obliki, kar pomeni, da je velika verjetnost, da je v izdelku prisotnih tudi nekaj zdravju škodljivih trans maščobnih kislin, sporočajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Od 9 do 28 odstotkov orehov
V potici si običajno želimo več nadeva, saj je potica tako bolj okusna in sočna. Proizvajalci na poticah navajajo, da vsebujejo od 40 do 60 odstotkov nadeva, a naj vas te vrednosti ne zavedejo, saj ne odražajo dejanske količine orehov. Pregledane potice so vsebovale od 9 do 28 odstotkov orehov. Vsem, z izjemo dveh (Okus tradicije, orehova potica in Slovenski izdelek, orehova potica) so v nadevu dodane tudi rozine.
Sestavine, ki se jim pri domači peki skoraj zagotovo izognemo, so arome in številni aditivi, ki so večini pregledanih potic dodani v obliki emulgatorjev, sredstev za uravnavanje kislosti ter obdelavo moke, konzervansov in barvil. Popolnoma brez aditivov je le izdelek Mercator, slovenska potica, ki vsebuje le aromo, so zapisali pri ZPS. Po drugi strani pa se pri edini potici, ki nosi ime "domača", seznam aditivov kar ne konča. Domača orehova potica – Žito vsebuje: sredstvo za uravnavanje kislosti: citronska kislina, kalcijev fosfat, kislina: ocetna kislina, sredstvo za obdelavo moke: askorbinska kislina, konzervans: kalijev sorbat, sorbinska kislina, žveplov dioksid, emulgatorja: sojin lecitin, mono in di gliceridi maščobnih kislin, barvilo: karoteni.
Katero potico torej kupiti v trgovini?
"Če še niste, je mogoče sedaj priložnost, da se preizkusite v pripravi potice. Lahko uporabite kar recept za slovensko potico (ZTP). Ne skrbite, tudi če vam ne bo popolnoma uspela, saj je za pripravo potrebnih kar nekaj veščin, lahko pa računate na začetniško srečo. Če se odločite za nakup potice v trgovini, priporočamo tisto, ki je pripravljena z enostavnim receptom brez dodanih aditivov in veliko orehov (Mercator, slovenska potica). A ker vsebuje veliko maščob nasičenih maščob in sladkorja, ne pretiravajte s količino," priporočajo na ZPS.
Potice vsebujejo približno 370 kcal (1550 kJ) na 100 g, kar jih uvršča med energijsko bogata živila. Na prehranskem semaforju jim tako za maščobo (7,3 g do 37,7 g v 100 gramih izdelka) kot nasičene maščobe (1,8 g do 9,3 g v 100 gramih izdelka) zasveti oranžna ali celo rdeča luč. Poleg maščobe vsebujejo tudi lepo količino sladkorja, od 9,7 g do 23,9 g v 100 g. Barve na semaforju nam potrjujejo, da je potica sladica, ki ni namenjena vsakodnevnemu uživanju, seveda pa si kak kos ob praznični priložnosti lahko privoščimo.
