V marcu že sejemo in sadimo različne vrtnine

Jasna Marin, 14.3.2019
Shutterstock

Marca bomo lahko neposredno na vrt sejali in sadili precej različnih vrtnin, ki jih bomo pobirali spomladi in zgodaj poleti. Tudi zelenico in okrasni vrt lahko po malem že očedimo.

V zabojčke na okenskih policah sejemo papriko, feferone in jajčevce (setev opravimo do sredine marca), do konca marca posejemo še paradižnik, ki potrebuje manj časa, da vzklije. Preden posejemo semena, je priporočljivo botenje (namakanje), sejemo pa pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija.

image
Shutterstock

Ko se prvi par listov postavi v vodoravni položaj, sadike prvič pikiramo. Priporočljivo je, da razhudnike - torej papriko, paradižnik, feferone in jajčevce – do trikrat prepikiramo, ker s tem, ko zmotimo koreninice, spodbudimo njihovo krepitev. Po presajanju ne pozabimo na redno zalivanje.

image
Shutterstock Za rezanje zeliščnih potaknjencev zelišč uporabimo ostro rezilo in vršičke odrežimo najmanj dva centimetra na dolgo. Preden jih potaknemo v vlažen substrat za potaknjence, lahko stebelce pomočimo v univerzalni prašek za hitro ukoreninjenje.

V lončke na notranjih okenskih policah lahko sredi meseca že posadimo fižol in sladko koruzo.

Kdor je v začetku februarja sejal solato za sadike, lahko te v prvi polovici marca ob ugodnih razmerah že presadi na vrt.

Sadike peteršilja, špinače, solate, pora, cvetače, brokolija, zgodnjega zelja in drugih vrtnin, razen plodovk, prestavimo v hladen vetrolov ali rastlinjak, da se ne pretegnejo. Redno skrbimo za ohranjanje vlažnosti substrata, občasno prst tudi dognojimo s tekočimi organskimi gnojili, saj setveni substrati ne vsebujejo veliko hranil.

Priprava vrta na novo sezono

Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta priporočata, da vse vrtnine, ki prezimujejo v vrtu, v začetku marca okopljemo. Vrtnine, ki so svoje že opravile in so postale neugledne, pa lahko v teh dneh populimo z gred. Kjer se bodo grede izpraznile, se lahko lotimo prekopavanja vrta. Tla morajo biti dovolj suha, da se ne lepijo na čevlje. Če niste privrženci prekopavanja in obdelujete le zgornjo plast zemlje, potem pred sajenjem namesto lopate uporabite ustrezno orodje, kot sta grebljica in zvezdasti kultivator, da z njima prerahljamo zemljo.

image
Shutterstock Paradižnik in druge razhudnike do trikrat prepikiramo, ker s tem, ko zmotimo koreninice, spodbudimo njihovo krepitev in bujno razraščanje.

Kaj pa lahko sejemo in sadimo v marcu? “V začetku meseca sadimo jari česen, čebulo, pohitimo tudi s setvami graha in boba. Sejemo tudi mesečno redkvico in rukolo. Če ponoči ne zmrzuje, sadimo sadike zgodnjega zelja, cvetače, brokolija, nadzemne kolerabe. Priporočamo tudi sajenje sadik solate,” naštevata strokovnjaka Zelenega sveta.

Gnojenje da ali ne

Gnojenje vrta je najbolje opraviti jeseni, če pa se tega opravila lotimo spomladi, upoštevajmo, da zadostuje, če vrtno zemljo gnojimo s hlevskim gnojem približno vsaka štiri leta, medtem ko vmes za izboljšanje kakovosti prsti raje uporabimo kompost in organske zastirke, kot so slama, odkos trave, listi zelenjave. V hlevskem gnoju je namreč veliko dušika, ki ostane več let v prsti in spodbudi (pre)hitro rast zelenih listov, ki so potem precej dovzetni za napad bolezni in škodljivcev.

Na novopognojene gredice sadimo rastline, ki močno izčrpavajo tla, denimo kapusnice, pa tudi kumare, krompir, paradižnik, zeleno. V gredice, ki so najbolj izčrpane, pa lahko posadimo stročnice, torej fižol, grah, bob. Na koreninah stročnic se namreč naselijo posebne bakterije, ki vežejo dušik in z njim obogatijo prst.

Ne prehitevajte
Rastline, ki ob kalitvi porabijo preveč energije, so izčrpane in so v času vegetacije veliko bolj občutljive za bolezni in škodljivce. Ko se tla ogrejejo na približno 5 °C, uspešno kalijo solata, redkvica in rukvica, priporočljivo je posejati tudi bob in grah, ki ju čez noč namočimo v topli vodi. Temperaturo tal lahko preverimo na spletni strani ARSO ali točneje na meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/.

Mnogi vrtičkarji, ki za gnojenje in zastiranje vrsto let uporabljajo zgolj kompost in naravne zastirke, opažajo, da ne potrebujejo dodatnih gnojil, tako da je takšna smer vrtnarjenja zelo priporočljiva.

Na višini zgodnejši pridelek

Si želite pridelati nekaj vrtnin, ki bodo zrele za pobiranje prej kot na klasičnem vrtu? V takšnem primeru je še kako uporabna visoka greda. “Vanjo lahko zgodaj v marcu sadimo sadike solate, česen, čebulo, sejemo rukolo, azijsko listno zelenjavo, grah in bob. Visoko gredo in sadike v vrtu ob nizkih temperaturah pokrijmo z loki in zimsko vrtno tkanino. Tako bodo prve sadike in setve zaščitene pred močnejšim mrazom,” svetujejo pri Zelenem svetu.

Tik pred brstenjem
V sadnem vrtu je konec februarja ali v začetku marca priporočljivo poskrbeti za varstvo pred boleznimi in škodljivci.Tik pred brstenjem uporabimo pripravke, s katerimi dobro ‘operemo drevo’. Škropimo vedno proti večeru ali zjutraj. Čebele takrat niso več aktivne in tudi veter nam ne povzroča težav pri nanosu škropiv. Lotimo se tudi rezi sadnega drevja in jagodičja,” svetujeta Davor Špehar (na fotografiji) in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Za tiste, ki niso vešči rezanja, je prav spomladi veliko praktičnih prikazov rezi sadnega drevja, ki jih je priporočljivo obiskati. Kdor je takšno priložnost zamudil, tem Špehar in Brezovec priporočata, da rez opravijo šele v času cvetenja, saj v tem primeru zagotovo ne boste izrezali pridelka tekočega leta. “Upogibanje poganjkov in odstranjevanje vseh konkurenčnih poganjkov ima prednost pred močno rezjo. Takrat boste rez opravili optimalno in izrezali tudi poganjke, ki jih običajno pustite na drevju. Pravilo, ki se ga držimo pri rezi, je, da izrežemo vse veje, ki so stare, poškodovane, zlomljene, močno povešene, ali tiste, ki so poškodovane zaradi bolezni in škodljivcev. Vse večje rane pa premažemo s cepilno smolo.”
Še preden se sadno drevje in jagodičevje olistata, je zelo primeren čas za sajenje rastlin. Če sadimo sadike z golimi koreninami, je treba najprej odstraniti poškodovane korenine in sadiko za več minut namočiti v kalež (zmes komposta in vode), preden jo posadimo v sadilno jamo.

Pomladitev zelišč

Pomlad je idealna za pomlajanje najrazličnejših rastlin, tudi zelišč. Za rezanje zeliščnih potaknjencev rožmarina, sivke, timijana, origana … uporabimo ostro britvico ali skalpel in vršičke zelišč odrežimo najmanj dva centimetra na dolgo in jih potaknimo v vlažen substrat za potaknjence. Te redno oskrbujemo z vodo. Ko bodo koreninice dovolj močne, mlade sadike konec meseca presadimo v lončke ali neposredno na vrt.

image
Gartenfrosch Visoka greda je zgodaj spomladi najbolj zgodnja med gredami, saj je topla in greje rastline v korenine. Če jo pokrijemo s pokrovom iz pleksi stekla ali z okni, ki zagotavljajo učinek topkle grede, bodo rastline v njej zrasle še prej.

Okrasne rastline

V svetlih notranjih prostorih, še bolje pa v rastlinjaku, lahko posejemo enoletnice, kot so enoletne lobelije, žametnice, cinije, petunije, okrasni tobak. Tudi za setev trajnic, kot so zvončnice, gajlardije, orlice, je zdaj pravi čas. Prav tako po malem pripravimo nekatere čebulnice. Nakalimo gomoljne begonije, kane, dalije, kale.

Marca porežimo pomrznjene veje grmovnic in drevnin. Če so okrasne trave do zdaj plapolale v vetru, jih marca porežemo nekaj centimetrov nad tlemi in jim tako omogočimo, da se z novo rastjo lepo obnovijo. Porežemo lahko tudi zimzelene šaše.

Če tla niso mokra, že lahko sadimo okrasne trajnice in drevnine. Prav tako obnovimo organske in mineralne zastirke na gredah. Zlasti pod peščeno zastirko je priporočljivo položiti filc, da se kamniti delci ne bodo pomešali z zemljo. V tla lahko pred zastiranjem plitko vkopljemo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. V začetku meseca je še čas za presajanje lesnatih rastlin. Pazimo, da izkopljemo čim več korenin, in si že vnaprej pripravimo novo sadilno jamo.

Zalivanje, obrezovanje

Zlasti v suhem in vetrovnem vremenu zalivajmo zimzelene grmovnice (rododendron, lovorikovec, pušpan) in trajnice. Pazimo predvsem na tiste, ki rastejo tik ob hiši, kjer dež težje namoči tla in stene še dodatno segrevajo ozračje. Marca obrežemo vrtnice: odstranimo odmrle dele, poganjke še nekoliko skrajšajmo in, če tega nismo storili že jeseni, odstranimo starejše poganjke, da bo grm bolj zračen.

Iz okrasnega ribnika odstranimo morebitne odmrle rastline in rastlinske dele, vrtnim telohom (Helleborus orientalis hy.) pa porežimo liste, da bo cvetje dobro vidno in da preprečimo morebiten prenos bolezni na novo rast.

Novi lonec za lončnice

Star rek pravi, da se od marca do maja cvetje presaja. To velja tudi za lončnice in posodovke. Ali je rastlina zares godna za selitev v novi lonec, preverimo tako, da jo dvignemo iz starega lončka - če so korenine močno prepredene, potem zanje izberimo novi lonček. Kadar so korenine na dnu zelo goste in rumene ali poškodovane, jih nekoliko porežemo in malce "zmasiramo", ker se bodo zrahljane prej vrasle v novi substrat.

Pomembno je, da lončnico kakšna dva ali tri dni pred presajanjem zalijemo, ne zalivajmo pa na dan presajanja, ker jo bomo težje spravili iz lonca. Za presajanje lončnic zmeraj uporabimo specialni substrat. Večina sobnih rastlin bo uspevala v univerzalni prsti za lončnice, vedno pa obstajajo tudi izjeme, zato v vrtnem centru povprašajmo, kakšno zemljo je najbolje kupiti za določeno rastlino. Kaktusi bodo denimo potrebovali prst s primesjo mivke, za orhideje falenopsis pa obvezno uporabimo specialni substrat za orhideje.

Oskrba zelenice

Nekateri so že kosili, drugi imajo kosilnice že v nizkem štartu. Pred prvo košnjo z grabljami ali valjarjem najprej zravnamo krtine. Če je mraz čez zimo dvignil rušo, jo pred prvo košnjo povaljamo. Ker so tla pod rušo zbita, jih je najprej treba prezračiti z vilami za zračenje, da zmanjšamo zbitost tal in omogočimo koreninam globljo rast. V nastale luknjice nasujemo kremenčev pesek. Pri zračenju in čiščenju trate si pomagamo tudi s pahljačastimi grabljami. Pred prvo košnjo s trate poberemo vse kamenje, veje in trde predmete, da bomo lahko kosili. Prav tako pregledamo kosilnico in po potrebi še kaj servisiramo, damo nabrusiti nož in zamenjamo olje. Marca, ko začne trava rasti, jo pognojimo z gnojilom z večjo vsebnostjo dušika, da pospešimo rast trate.

Bujne orhideje
Marec je primeren za nove začetke tudi pri orhidejah, zato jih je takrat dobro presaditi in zanje izbrati ustrezno mesto.
- Orhideje falenopsis presajamo približno vsako drugo leto, in sicer v obdobju po odcvetu.
- Postavimo jih v okrasne lonce, ki so precej višji od sadilnega lonca, da se na dno steka odvečna voda, ki jo nekaj minut po zalivanju odlijemo.
- Za razvoj listov v rastnem obdobju orhidejam dodajamo blaga tekoča gnojila.
- Rumene liste sproti odstranimo, orumenele stare cvetne poganjke pa odrežemo do tistega kolena, do koder se je posušilo steblo.
- Ustrezna temperatura za orhideje je od 18 do 24 stopinj Celzija, postavimo jih na severno ali vzhodno okensko polico. Če jih želimo spodbuditi k cvetenju, jim pozimi zagotovimo temperaturo okrog 12 stopinj Celzija.
- Eksotične cvetlice potrebujejo nekoliko več zračne vlage, to lahko zagotovimo bodisi z rošenjem bodisi z brisanjem listov z vlažno krpo.

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku