Za setev paradižnika je dva meseca prezgodaj
Kolobarjenje, menjava rastlin, je prvi in zelo pomemben ukrep v ekološkem vrtnarstvu. Ne poznamo samo triletnega, v uporabi sta tudi štiriletno ali petletno, vsaka botanična družina ima svo je zahteve.
Za nami so najlepši in tudi najbolj nori dnevu v letu in življenje se počasi vrača v stare tire. Tudi vrtičkarji bodo hitro pričeli na družabnih omrežjih kazati, kaj vse že imajo posejano. Naj vas najprej opomnim, da je za setev paradižnika še najmanj dva meseca prezgodaj, s setvijo paprike in jajčevca pa tudi počakajte vsaj še dva do tri tedne. Naslednjih 14 dni, ki so pred nami, je smiselno sejati edino zelenjavo za mikro zelenje ali kalčke.
Čas za razmišljanje
Je pa zdaj še dovolj časa za razmišljanje in načrtovanje dela v prihodnjem letu. Osnovni pogoj za vrtnarjenje brez kemije je, da imamo zdravo in živo zemljo, saj se le v taki vrtnine dobro počutijo. Ko mine žar novoletnega praznovanja, vrtičkarji hitro spet razmišljajo o novih setvah. Prvi korak je, da si pripravimo načrt na papirju. Mnoge kolobar še vedno skrbi, saj menijo, da je zapletena zadeva, pa to nikakor ni. Pomembno je le, da se zavedate, da je kolobariti nujno, tudi v rastlinjaku.
Eno samo pravilo pri načrtovanju kolobarja moramo vedno upoštevati
Na vrtu je treba načrtovati setve in sejanja tako, da mine čim dlje, preden na isto gredico pridejo rastline iz iste botanične družine. Povprečni presledek naj bi bil tri leta, čeprav pri nekaterih botaničnih družinah priporočam daljše presledke, pri drugih pa lahko vrtnarimo celo s krajšimi.
Triletni presledek je primeren in zadosten za kobulnice, bučnice, okro in portulake, za silo zadošča tudi za metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo povsem dovolj triletni presledek pri razhudnikih in košaricah. Slednje si lahko sledijo celo vsako drugo leto, pri tem pa je seveda dobro, da se vmes na tej gredici izmenja čim več drugih rastlin. Zagotovo pa triletni presledek ne bo zadoščal pri za kolobar najbolj občutljivih špinačnicah (lobodovke) in križnicah. Te vrtnine so zelo občutljive za ozek kolobar in priporočam, da skušate narediti vsaj štiriletni presledek, čeprav je za dolgoročno pridelovanje zelja, cvetače, brokolija in še česa priporočljiv petletni kolobar. Kolobar torej ni triletni, štiriletni ali petletni, vsaka botanična družina ima svoje zahteve.
Botanične družine in njihovi člani
Pri načrtovanju kolobarja ne upoštevamo samo posamezne rastlinske vrste, ampak tudi njihove sorodstvene vezi – botanične družine. Na srečo jih med zelenjadnicami ni ravno veliko.
Vsekakor so v kolobarju izrednega pomena metuljnice. med katere uvrščamo tudi stročnice: fižol, bob, grah kot bolj poznane in sojo, lečo, čičeriko, dolgo vigno, mungo fižol in mehiški limski fižol. Nikoli ne pozabite, da so stročnice del botanične družine metuljnic, zato so v sorodu z vsemi deteljami, lucerno, nokoto, inkarnatko. Metuljnice so občutljive za ozek kolobar, menim, da je kar nekaj težav pri pridelavi visokega fižola v zadnjih letih tudi posledica ozkega kolobarja v žičnicah. Veliko manj ali skoraj nič težav nimajo tisti, ki fižol pridelujejo na koruzi, seveda vsako leto na drugem mestu. Vsaj dvoleten kolobar je obveza za zdravo pridelovanje, priporočam pa triletni razmik med pridelovanjem stročnic na istem mestu.
Najpogosteje za pridelovanjem metuljnic sadimo kapusnice, ki so del družine križnic. Ta skupina sodi med najbolj zahtevne vrtnine, zato jim je nujno treba zagotoviti ustrezno širok kolobar. Križnicam trileten kolobar ne zadošča. V to skupino sodijo vse kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, kolerabica, kitajsko zelje).
Poleg njih med križnice uvrščamo tudi repo, podzemno kolerabo in redkev ter redkvico. Križnice so še rukola, azijske listnate rastline in še dve zelo koristni rastlini za zeleni podor, oljna redkev in bela gorjušica, a tudi oljna ogrščica in repica. Iz te družine je tudi hren. Priporočam petletni kolobar, najmanj štiriletni pa je obvezen.
Za razhudnike dvoletni presledek
Naslednji so razhudniki. Najbolj znani so paradižnik, paprika in jajčevec ter krompir. Med novejšimi pa so perujska, volčja, andska jagoda (jabolka) oziroma Physalis peruviana, tomatillo oziroma Physalis philadelphica in pepino (Solanum muricattum). Razhudniki sicer niso najbolj občutljivi za ozek kolobar, vendar priporočam dvoletni presledek, tudi v rastlinjakih.
Zelo dobro poznate tudi rastline iz družine kobulnic. V to družino uvrščamo korenček, peteršilj in zeleno, redkejši so pastinak, komarček in sladki komarček in koriander. Ne pozabite pa, da sodijo sem tudi nekatera zelišča, to so koper, janež, komarček, sladki komarček in kumina. V živi, zdravi zemlji bo zadoščal triletni presledek.
Za ozek kolobar najbolj občutljiva pa je zagotovo družina lobodovk (špinačnice). V to družino poleg špinače in blitve (mangolda) uvrščamo tudi rdečo peso. V zadnjih letih se na vrtovih pojavljata še vrtna loboda (francoska špinača) in kvinoja, ki sta prav tako del družine špinačnic, medtem ko jagodna špinača, novozelandska špinača in malabar špinača kljub imenu niso v sorodu s špinačnicami. Nujen je vsaj štiriletni kolobar.
Košarice in bučnice
Naslednje so košarice. Sem uvrščamo solato, endivijo in radič, brez katerih ne znamo vrtnariti, še manj pa pripraviti dobrega obroka. Košarici sta tudi regrat in črni koren skupaj z nekaterimi drugimi, še bolj redkimi koreni, njegovimi sorodniki. Niso znane po tem, da imajo veliko težav v ozkem kolobarju, vendar pridelava solatnic zunaj idealne rastne dobe (zgodnja spomlad, pozna jesen in predvsem zima) slabijo njihov imunski sistem, zato je idealen vsaj dvoletni kolobar, najbolje pa triletni.
Ne smemo pozabiti še bučnic, kamor uvrščamo buče in bučke, kumarice, lubenice, melone in manj znane čajoto, grenko kumarico in še nekaj novih kumaric, ki jih poimenujejo z različnimi imeni, vse pa sodijo med bučnice. Zagotovite jim triletni presledek, pa bo težav veliko manj.
Zadnja botanična družina, ki ima na vrtu več predstavnikov, so čebulnice, kamor uvrščamo čebulo, šalotko, česen in por pa tudi zelišča, kot sta drobnjak in kitajski drobnjak. Družina absolutno sovraži organska gnojila, predvsem pa hlevski gnoj. Kompost in kupljena organska gnojila so v manjših odmerkih dovoljena na zemljiščih, ki so slabše založena s hranili, posebno za por in obe zelišči. Vsaj triletni kolobar zadošča, če je v času, ko na gredicah ni čebulnic, splet predelovanih vrtnin čim bolj pisan. Za dolgoročno pridelovanje priporočam vsaj štiriletni presladek.
Sladka koruza sodi med trave, nima sorodnikov med vrtninami, je pa »sestrična« vseh pravih žit in trav. Špajkovke so družina samo z enim članom na zelenjavnem vrtu, to je motovilec. Je pa bližnji sorodnik baldrijan. Letni (užitni tolščak) in zimski portulak sta med seboj sorodna, zato upoštevajmo vsaj trileten kolobar. Okra sodi med sleze in je v sorodu samo z ajbišem in vrtnimi hibiskusi.
Kako načrtovati kolobar
Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, v drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. V tretjo damo tiste, ki ga po večini ne potrebujejo, v četrti pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod, običajno kar kot dopolnilne dodatne vrtnine v mešanih posevkih oziroma posevkih z zelo kratko življenjsko dobo. Če uvrstimo na vrt samo te tri skupine rastlin, že imamo triletni kolobar. Če potem le nekoliko pomešamo še mesta sajenja, je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni tako enostavno, poskrbijo rastline za zeleni podor. Zato si je treba vsako leto vse zapisati ali narisati.
V prvi skupini, torej med najpožrešnejšimi vrtninami, so razhudniki, kapusnice, blitva, sladka koruza in bučnice. Te vrtnine lahko pognojimo s polnimi priporočenimi odmerki kupljenih organskih gnojil ali hlevskim gnojem (do 3 l/m2), če gnojimo s kompostom, ga lahko damo 10-12 l/m2. V drugi skupini so predvsem vse korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol, dolga vigna in limski fižol. Celo lečo in čičeriko lahko uvrstimo v to skupino, a samo v primeru, da so vrtna tla slabše ali povprečno založena s hranili. V nekaterih primerih, v odvisnosti od analize zemlje, damo v to skupino tudi francosko špinačo in druge špinačnice (novozelandska špinača, jagodna špinača), kvinojo. Poraba komposta je 8–10 l/m2, pri kupljenem organskem gnojilu uporabite 50–75 % priporočenega odmerka, korenovke pa so za gnojenje z gnojem zelo občutljive. To skupino sadimo, sejemo na gredice, kjer so bile v preteklem letu vrtnine prve skupine. V tretji skupini so čebulnice (razen pora) in stročnice: nizki fižol, nizki in srednje visoki grah ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo povsod, predvsem pa iščemo njene dobre sosede in ji ne odmerjamo posebne gredice, pa so solata, portulak, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali v tretji skupini. Tem vrtninam zemlje ne gnojimo, lahko jim dodate le nekaj malega komposta, največ 5 l/m2.
Če vrt zasajate samo v mešanih posevkih, kolobarjenje ni tako nujno in obvezno, čeprav priporočam kolobarjenje z glavnimi posevkom. Pomembno je tudi, da celotne kombinacije selite po gredicah skupaj z ustreznim gnojenjem.
Regrat poskrbi tudi za zdravje vrtnin na vrtu
Ta čas se na naših travnikih in zelenicah že odpirajo rumeni cvetovi zelo neopazne travniške rastline, regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, kajti je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Regrat ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med - je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih.
A regratovi cvetovi niso samo to. Najprej, so skoraj prva paša za čebele, predvsem pa pomembni za številne divje opraševalce, zato zelenic zdaj ni pametno kositi, saj lahko pomenijo njihovo preživetje. Iz cvetov regrata lahko pripravimo pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. Prav zdaj je še nekaj časa za nabiranje cvetov, čeprav utegne biti letos cvetenje zaradi visokih temperatur dokaj kratko.
Regrat lahko pridelujemo na vrtu
Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slike, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, a so te vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu.
Naslednje tedne bo čas za nabiranje semena regrata. Čisto enostavno je: vzemite košarico, vanjo dajajte regratove lučke. Ko pridete domov, jih zmencajte, da ločite seme, nato pa počasi pihajte na roko - to počnemo zunaj. Tako vam bo v rokah ostalo čisto seme.
Sejemo ga od aprila do junija, najboljše je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30 do 40 centimetrov, v vrsti jih redčimo na deset do dvajset centimetrov. Režemo ga vse leto, v jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da ga lahko večkrat režemo, zato je pridelek višji. Ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom. Regrat ima zelo globoke korenine, zato je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko, do 30 centimetrov in več, enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čem več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v prevrelki za krepitev rastlin.
Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin
Cvetovi regrata so zdravilni za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih zdaj naberemo in jih posušimo.
Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za deset litrov vode potrebujemo 1,5 do dva kilograma svežih rastlin s cvetovi, suhe zeli potrebujemo za enako količino vode 150 do 200 gramov. Namočimo jo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.
Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraza, vročine) že prizadete, pa jo razredčimo v razmerju do 1:5, preizkusimo, koliko je treba razredčevati. Pripravek krepi rastline, te so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.
Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suha ali sveža zelišča prelijemo z vrelo vodo in jih pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni mogoče in je treba čaj pripravljati sproti.
Visokega fižola še ne sejemo
Za setev nizkega in visokega fižola je še prezgodaj, razen v rastlinjakih. Lahko pa si vzgojite sadike nizkega fižola. Smiselno je predvsem hitenje z nizkimi stročjimi sortami, saj si ravno sladkih mladih strokov želimo najhitreje. V lončke premera štiri do šest centimetrov posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola še ne sejemo, ker v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti.
Je pa zdaj skrajni čas za prezračevanje (ventrikuliranje) zelenice in gnojenje. Zelenico je, če bo kaj padavin, treba pognojiti. Vzemite specialna gnojila za travo in uporabite polovični odmerek. Travo je treba gnojiti, drugače nastanejo med rastlinami prosta mesta, na katera se zagotovo naselijo pleveli. Mah v zelenici pa ni posledica kisle zemlje, slabe prehranjenosti trave, ampak sad zbite zemlje, sence in vlage. Ko se enkrat naseli, potem se razrašča tudi na soncu. Mah boste najbolje krotili z rednim zračenjem zemlje. Ob takem zračenju (ventrikulaciji) dodajte poleg gnojil še kremenčev pesek ali zeolit. Ta dodatek bo zemljo vsaj nekaj časa vzdrževal rahlo in zračno.
Dišeči jasmin: Iz doma odstranjuje strupe in blaži stres
Rastline imajo velik vpliv na naše zdravje in počutje. V stanovanju ne bi smele manjkati, saj čistijo zrak in ustvarjajo kisik. Nekatere okrasne lončnice pa naj bi bile še bolj zdravilne: odpravljajo stres, izboljšajo razpoloženje in omilijo napade panike. Mednje spada jasmin.
Raziskave, ki so bile objavljene v strokovnem časopisu Journal of Biological Chemistry, kažejo, da naj bi ta cvetoča rastlina pripomogla k boljšemu počutju. Njen vonj je zdravilen, vsebuje eterična olja, ki blagodejno delujejo na naše možgane, preprečujejo nespečnost in anksioznost.
Ker cvetoči jasmin močno diši, ni primeren za spalnico. Imejte ga v dnevnih prostorih, kuhinji, na hodniku ali v dnevni sobi.
Uporabljate lahko tudi eterično olje jasmina, ki ima podobne lastnosti kot rastlina sama. Če boste kupili eterično olje, izberite takšnega, ki ne vsebuje sintetičnih dodatkov.
Številne raziskave potrjujejo, da eterično olje jasmina uravnava tudi raven hormonov v telesu, odpravlja nemir, izboljšuje kvaliteto spanca, blaži negativne učinke PMS-ja, spodbuja delovanje hormona sreče in krepi koncentracijo.
Kako aprilskemu muhastemu vremenu prilagoditi opravila na vrtu?
Topla pomlad bo marsikoga spodbudila, da se z vso vnemo loti dela na zelenjavnem vrtu. Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta priporočata, da v začetku aprila posadite sadike zgodnjega zelja, cvetače, brokolija in ohrovta. "Vmesni prostor med sadikami zelja in drugih kapusnic naj zasede solata. Ob robove gredic s kapusnicami lahko v aprilu sejete tudi grah, bob in nizki fižol. Če vam je vreme nagajalo v marcu in niste sejali graha ter boba, je treba pohiteti in delo opraviti v začetku meseca. Sejete tudi rdečo peso blitvo in špinačo, ki jim, ker so sorodnice, namenite ločene gredice," svetujeta strokovnjaka Zelenega sveta. "Peteršilj in korenček se sejeta takrat, ko sadimo krompir. Če želite bolj enakomerno setev, zmešajte seme korenčka ali peteršilja z redkvico," priporoča Špehar.
Sončnice običajno sejemo od sredine aprila do sredine maja, sladko koruzo pa v drugi polovici aprila. V kot vrta lahko že posadite topinambur. Tudi nizki fižol naj dobi svoj prostor v vrtu konec aprila. Želite na vrtu imeti šparglje? Špehar priporoča, da pred sajenjem izkopljete okrog 30 do 40 centimetrov globok jarek, ga pognojite s kompostom ali uležanim hlevskim gnojem, ki ga zadelate v zemljo z globoko lopato. V jarek posadite sadike, ki naj si sledijo v razmiku pol metra, razdalja med vrstami pa naj bo dva metra. Korenine temeljito zagrnite.
Sejančki paradižnika, paprike in jajčevcev, ki rastejo v rastlinjaku ali na okenski polici, potrebujejo sončno in zračno rastišče. Aprila je čas, da jih prepikirate. Ob vsakem pikiranju in sajenju jih posadite nekoliko globlje kot prej, da tako spodbudite razvoj močnejših korenin. Enoletna zelišča, kot so komarček, boreč, kreša, rukvica, lahko zdaj sejete na prosto, posejte tudi dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, žličnik, tolščak.
Modno cvetje na balkonih
Toplo in sočno vreme je pri slovenskih vrtnarjih blagodejno vplivalo na rast balkonskega cvetja, ki ga bomo v drugi polovici meseca sadili v korita. Katere okrasne rastline bodo letos aktualne v balkonskih nasadih? Sonja Glavač iz podjetja Vrtko razmišlja takole: "Tisti, ki še ne veste, kako bi kombinirali rastline za balkonske zasaditve, lahko izberete med preizkušenimi vrtnarskimi kombinacijami, kjer boste že v enem lončku našli tri različne sadike, ki jih imenujemo confetti garden." Pri "trojčku v lončku" boste po besedah Glavačeve lahko izbirali med barvitimi kombinacijami milijon zvončkov, se morda odločili za verbene v kombinaciji z bidensom. Ljubiteljem milejših odtenkov bodo bliže verbene nežnejših barv v kombinaciji z lobelijami in potunijami. Za vse, ki so jim pri srcu rastline z barvitimi listi, bodo zanimive kombinacije okrasnih kopriv.
Sonja Glavač, agronomka iz podjetja Vrtko (FloraExpress), poudarja, da je za presajanje balkonskih rastlin v korita treba uporabiti kakovosten substrat. "Izberete lahko univerzalno zemljo za presajanje ali specialni substrat za pelargonije ali druge balkonske rastline. V zemljo dodajte še počasi topno gnojilo, ki bo prehranjevalo rastline v začetku rasti. Kasneje jih lahko dognojujete izmenično z vodotopnim gnojilom za zeleno rast rastlin in gnojilom za cvet. Če se pri rastlinah pojavi bledica, jim ob zalivanju dodajte železove kelate." Ko korita z rastlinami prestavite na prosto, jim sprva priskrbite svetlo zavetje, kjer ne bo direktne sončne pripeke. Pri postavljanju korit na balkone in okna nikar ne prehitevajte, saj nizke temperature zavrejo rast rastlin. "Najbolje je, da se ravnate po nasvetu naših babic in rastline prestavite na balkone po ledenih možeh. Tega se še posebej držimo pri toplotno zahtevnejših rastlinah." Rastline, ki zahtevajo več zalivanja, pa tudi če vas občasno kak dan ni doma, sadite v korita z vodno rezervo. "Zlasti na začetku, dokler se korenine dodobra ne razrastejo, in tudi kasneje bo vsakih nekaj dni treba zaliti zemljo po vsej površini korita in ne samo v rezervoar, da se zemlja pretirano ne presuši," še svetuje Glavačeva.
"Vedno aktualne so tudi petunije, ki navdušujejo z barvno raznolikostjo. Pri vrtnarjih boste lahko izbirali med enobarvnimi kompaktnimi potunijami. Nekoliko bujnejša je sweetunia miss marvelous, ki se ponaša z elegantnimi temnimi cvetovi z belo obrobo. Z raznolikostjo barvnega vzorca navdušujejo dvobarvne petunije peppy, ki spominjajo na barvite sladkorne palčke. Priljubljena stara znanka je petunija amore queen of hearts in zasanjana kot zvezdno nebo petunija surprise funky purple, ki jo odlikuje zelo bujna rast.
Za ljudi, ki so zelo malo doma ali imajo manj časa za zalivanje, pri Vrtku priporočajo, da v balkonska korita posadijo pelargonije. "Ker so vselej modne in izredno trpežne. Odlično bodo uspevale tudi na vročem soncu, cvetele pa bodo še pozno v jesen. Poleg enostavnih izberite tudi tiste s polnimi cvetovi. Tiste iz serije Big 5 so takšne, kot so jih poznale naše babice," pojasnjuje Glavačeva. So vam všeč pokončne in nekoliko drugačne pelargonije? Potem izberite srednje visoke pelargonije brocade z obarvanimi listi. "Brocade cherry night ima temne liste in rdeče cvetove, brocade fire pa zelene liste, na sredini rjave in svetlo rdeče cvetove. Za vroče balkone bodo prava izbira dipladenije. Rdeče, roza in bele. Dipladenija je sicer občutljiva za mraz, zato nikar ne hitite s selitvijo rastlin na prosto. Najbolje je počakati na ledene može sredi maja, ko pregovorno minejo nevarnosti nizkih temperatur," priporoča Glavačeva.
Sadno drevje in jagodičje
V aprilu je primeren čas za sajenje sadnega drevja, jagodičja in trsnih cepljenk, razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. "V korita na balkonih posadite posebne sorte mesečnih jagod, lončne maline in robide. Sadno drevje in jagodičje pognojite z dušičnimi gnojili za rast. Če ste narezali cepiče sadnega drevja v obdobju mirovanja, je zdaj čas za spomladansko cepljenje." Sproti preverjajte tudi, ali so se v sadnem vrtu pojavili kakšni škodljivci, in takoj ukrepajte, pozornost bo treba nameniti možnim pozebam in posamezna bolj občutljiva mlada drevesa fig, kakija in kivija zaščititi.
Čiščenje med trajnicami
V začetku aprila porežite vse odmrle dele trajnic in odstranite posušene veje drevnin. April je primeren tudi za delitev nekaterih trajnic, kot so hoste, preden poženejo, ali pa jegliči po cvetenju. Po potrebi na okrasnem vrtu v tla vkopljite kompost ali uležan hlevski gnoj. V drugi polovici meseca že lahko sadite poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice.
Prav tako spomladi pognojite drevnine in grmovnice. Aprila nove poganjke kovačnikov in srobotov privežite na oporo. Počasi lahko že pričnete setev trpežnejših enoletnic na prosto. Forzicija je zdaj v polnem razcvetu, a po cvetenju jo lahko mirno porežete.
Tople dneve lahko izkoristite za presajanje vseh vrst lončnic in posodovk - slednje postopoma privajajte na življenje na prostem. Pri presajanju pazite, da bo rastlina posajena enako globoko ali zgolj kak centimeter globlje kot prej, z gnojenjem pa počakajte vsaj kakšen mesec.
