Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal prvi dogodek meritve telesne pripravljenosti in gleženjskega indeksa, s katerim odkrivamo perfiferno arterijsko bolezen (PAB). Dogodka se je v soboto, 14. septembra, udeležilo več kot 200 obiskovalcev. "Namen dogodka je osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni, zato želimo s takšnimi dogodki ozaveščati obiskovalce o pomembnosti le-teh ter poskrbeti, da se bodo izvajali redni pregledi togosti žil za vse v rizični skupini. Želimo si, da bi dogodek postal tradicionalen, zato smo pripravili tudi dejanski karton zdravja," je povedala Manca Uršič Rosas, vodja organizacije dogodka Karton Zdravja.

Zavod Zdrave arterije Pomen ozaveščanja je ljudi spodbuditi k zgodnjem odkrivanju periferne arterijske bolezni in njenem zdravljenju.

Zavod Zdrave arterije Zavod zdrave arterije je v preteklem letu sodeloval pri organizaciji številnih brezplačnih dogodkov po Sloveniji in v tujini.

Na dogodku so se obiskovalci na zanimiv in interaktiven način izobrazili o problematiki zamašenih žil, posledicah prepoznega odkritja ter preventivnih ukrepih. V ospredju dogodka je bilo izvajanje meritev telesne pripravljenosti pod imenom Karton zdravja, s programom, primernim za različne starostne skupine. Udeleženci dogodka so imeli priložnost izmeriti gleženjski indeks, s pomočjo katerega se lahko hitro in enostavno odkrije periferna arterijska bolezen, in svojo telesno pripravljenost. Na šestih postajah so izvajali naslednje naloge: veso v vzgibi, dotikanje plošče z roko, dviganje trupa, poligon nazaj, predklon na klopci ter meritev obsega pasu.

Zavod Zdrave arterije S preventivnimi pregledi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni.

"Ob omembi žil žal premalokrat pomislimo na naše pomembne arterije. Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo, so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov (kot sta srčni infarkt ali možganska kap), je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil," pravi Rok Perme, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Zavod Zdrave arterije Sami lahko pripomoremo k zmanjševanju dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad, kot tudi z nadzorovano uporabo zdravil.

Rak je po novem morilec številka ena v razvitem svetu

Znanstveniki so v strokovni reviji The Lancet objavili izsledke dveh študij, ki nakazujejo na globalno epidemiološko tranzicijo med različnimi vrstami kroničnih bolezni.

Čeprav ostajajo srčno-žilne bolezni v svetu za zdaj vodilni vzrok umrljivosti pri odraslih v srednjih letih, saj so krive za kar 40 odstotkov vseh smrti, to ne velja več za države z visokimi prihodki, kjer rak zdaj ubije dvakrat toliko ljudi kot bolezni srca. "Naše raziskave so pokazale, da je bil rak leta 2017 najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu, saj je bil kriv za 26 odstotkov vseh smrti. Toda ker se število primerov srčnih bolezni še naprej znižuje, utegne rak že čez nekaj desetletij še bolj prednjačiti kot vzrok smrti po vsem svetu," navaja Gilles Dagenais, profesor na Univerzi Laval v Quebecku v Kanadi in vodja raziskave.

Sašo Bizjak Večje število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v revnih državah je predvsem posledica manj kakovostne zdravstvene oskrbe.

Leta 2017 je po besedah znanstvenikov po vsem svetu umrlo približno 55 milijonov ljudi, okoli 17,7 milijona zaradi posledic srčno-žilnih bolezni, med drugim zaradi odpovedi srca, angine pektoris, srčnega napada in srčne kapi. Približno 70 odstotkov primerov srčno-žilnih bolezni je posledica dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, visoke ravni holesterola, nepravilna prehrana, kajenje in drugih dejavnikov življenjskega sloga.

V državah z visokimi prihodki so denimo terapije s statini za zniževanje holesterola in z zdravili za uravnavanje krvnega tlaka v preteklih nekaj desetletjih prispevale k občutnemu zmanjšanju primerov srčnih bolezni.

Po besedah znanstvenikov te ugotovitve nakazujejo, da je večje število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v revnih državah očitno predvsem posledica manj kakovostne zdravstvene oskrbe. Raziskava je pokazala, da je hospitalizacij in zdravljenj zaradi srčnih bolezni v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki bistveno manj kot v premožnih državah. Raziskava je bila del študije z naslovom Prospective Urban and Rural Epidemiologic (PURE), objavljene v strokovni reviji The Lancet in predstavljene na kongresu Evropskega kardiološkega združenja (ESC) v Parizu. Znanstveniki so v okviru študije preučili podatke iz Argentine, Bangladeša, Brazilije, Kanade, Čila, Kitajske, Kolumbije, Indije, Irana, Malezije, Pakistana, Palestine, Filipinov, Poljske, Savdske Arabije, Južnoafriške republike, Švedske, Tanzanije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in Zimbabveja.

Ko se potomci osamosvojijo, lahko hiša kar naenkrat postane prevelika za zakonca. Naj življenje nadaljujeta v veliki, potratni hiši, v prevelikih sobanah in ob visokih mesečnih stroških? Ali je bolj smiselno, da hišo prodata in kupita manjšo, po možnosti brez arhitektonskih ovir? Je takih odločitev vse več? Odgovore smo poiskali pri ponudnikih montažnih hiš.

Miha Završnik iz podjetja Lumar pojasnjuje, da v zadnjem obdobju opažajo, da se vse več zrelih parov, staršev odraslih otrok, odloča za spremembo načina bivanja. V današnji družbi in času, ko se starostna meja podaljšuje, v fondu obstoječih stanovanjskih hiš pa so te v večini energetsko in funkcionalno potratne, se povsem smiselno oblikuje ciljna skupina ljudi, ki si na jesen življenja želi živeti varčno in kar se da kakovostno. Enako ugotavlja Luka Videmšek iz podjetja JUBHome in pravi, da je povpraševanja po manjših hišah čedalje več. Nič drugače ni v podjetju Marles. Peter Podplatnik iz omenjenega podjetja razlaga, da jih je vsako leto vse več - parov v pokoju ali tik pred njim.

Shutterstock Pri večini naročil manjših hiš gre za pare, za katere je značilen aktiven in zdrav življenjski slog. Zavedajo se staranja, a hkrati cenijo stik z naravo in znajo uživati življenje.

Manjše, a ne majhne

Na vprašanje, kako velike so hiše, ki jih izberejo starejši kupci, Završnik odvrne, da tako kot je dandanes izrazit individualizem, je bil v preteklosti le redkokdaj. Tudi z vidika kvadrature ni ene same rešitve. "A če iščemo vzporednice v racionalnem snovanju hiše, ki paru v obdobju zrelih let nudi obvladljiv eksistenčni nivo, lahko govorimo o površinah v grobem okviru od okoli 80 do 100 kvadratnih metrov. S starostjo se zelo spreminjajo tudi potrebe, navade in prostor, ki ga človek še lahko obvladuje. A pri večini naročil manjših hiš gre za pare, pri katerih je zelo izrazit aktiven in zdrav življenjski slog, ti se zavedajo staranja, a hkrati cenijo stik z naravo in znajo uživati življenje." Za njih so po besedah Završnika zanimive pritlične hiše manjših površin z razporeditvijo, ki ima ob udobnem spalnem prostoru še dodatno sobo. Te hiše po površini spadajo med manjše, a daleč od tega, da so majhne.

Marles Hiša, ki je grajena v visoko učinkovitem oziroma pasivnem sistemu, bistveno prispeva k zmanjšanju porabe energentov za ogrevanje in zmanjševanju stroškov.

S širšimi prehodi in prilagojeno opremo

Razporeditev prostorov je kompleksen preplet mnogoterih dejavnikov. Završnik glede tlorisa pravi, da je načeloma zelo odvisno, kje in kako hiša zavzema zemljišče, kjer lahko stoji. Torej ali gre za strnjeno sosesko, kjer je morda velik izziv naravno osončenje, ali gre na drugi strani za povsem prostostoječo hišo s poudarkom na lepem razgledu, na primer proti morju ali na dominanten gorski vrh. Vse to vpliva na osnovno strukturo hiše, ki je lahko vase zaprta (notranji atrij) ali izrazito odprta navzven. V vsakem primeru pa velja, da bo dobra razporeditev kakovostna, če bo v zasnovi dopuščala odprt preplet vseh dnevnih bivalnih aktivnosti in v diskretni in nemoteči navezavi na bolj zaprto servisno in spalno strukturo ne bo izgubljala odvečnih površin. Po njegovem naj ima hiša za starejše odprte prostore z udobnimi prehodi in čim manj neizkoriščenih prostorov, kot so dolgi hodniki. Poleg tega naj ima bivalni prostor ustrezno velike zastekljene površine v smeri najboljše osončenosti.

Lumar Če iščemo vzporednice v racionalnem snovanju hiše, ki paru v obdobju zrelih let nudi obvladljiv eksistenčni nivo, lahko govorimo o površinah v grobem okviru od okoli 80 do 100 kvadratnih metrov.

Večina je za pritlično atrijsko hišo

Kar 95 odstotkov starejših kupcev se odloča za pritlične atrijske hiše v obliki črke L, pa postreže z informacijo Peter Podplatnik in doda, da izberejo predvsem dvokapnice, redkeje enokapnice, skoraj nikoli pa se ne odločijo za ravno streho. V zvezi z velikostjo pa pravi, da si izberejo najpogosteje od 80 do 100 kvadratnih metrov veliko hišo. Luka Videmšek vsem starejšim, ki se še odločajo za nakup, svetuje pritlične hiše z vhodom, teraso in dvoriščem v istem nivoju. Idealna parcela za tak objekt je torej ravna. Poleg tega naj ima širše prehode in opremo, prilagojeno gibalno oviranim osebam. Posebno pozornost naj posvetijo pravilni zasnovi sanitarij. Ob tem Podplatnik svetuje, naj si namesto kopalne kadi izberejo breznivojsko prho in straniščno školjko, ki je višja za šest centimetrov.

Terasa ali vrt

Hiša s pripadajočim zemljiščem tvori enoto in lahko starejšemu paru zagotavlja nujno potreben sprostitveni prostor za posedanje ali kotiček za vrtnarjenje. Završnik pravi, da je velikost zemljišča v precejšnji meri odvisna od širšega konteksta okolice. V splošnem ni pravila in je pri določitvi, kako velika naj bo okolica, zelo pomemben premislek, kaj posameznik pričakuje in želi. Nekdo si zase želi ustrezno velik prostor za vrt z visokimi gredami, spet drugega zanima zgolj lepo urejen atrij z veliko teraso za prijetna druženja s prijatelji. Načeloma pa velja, da so ustrezne parcele lahko velike vsaj toliko, kot so najmanjše predvidene s prostorskim aktom.

Dostopnejša cena

Če se starejši par odloči za nakup manjše hiše, ga zanima, koliko bo zanjo odštel. A kot razloži Peter Podplatnik, je končna cena odvisna od arhitekture in končnih materialov, ki se vgradijo v objekt, in je zato lahko zelo različna. Cena je odvisna tudi od sistema gradnje in energetske učinkovitosti, saj je objekt lahko nizkoenergijski, visoko učinkovit nizkoenergijski ali pa pasivni. Če se stranka odloči tudi za izvedbo sončne elektrarne, pa lahko govorimo celo o skoraj ničenergijski hiši. Vsekakor je končna cena objekta z manjšo stanovanjsko površino ugodnejša in cenovno dostopnejša za naročnika. "Pri nas v imenu kupcev uredimo vso potrebno dokumentacijo, od idejne zasnove, dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacije za izvedbo del, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, zaradi česar starejšim ni treba hoditi na upravno enoto," sklene Podplatnik.