Ajurveda: Vstati moramo dve uri pred soncem
Najvišja cilja ajurvede sta varovanje zdravja in preprečevanje bolezni.
Zdravje je odvisno od stanja treh doš v telesu. Doše imajo naravno nagnjenje k temu, da se njihova raven v različnih delih dneva in leta zvišuje ali pada. Zato ajurveda skrbi za ohranjanje ravnovesja tridoše z načeli zdravega načina življenja, ki jih poznamo pod skupnim imenom svasthjavrta (pristop k zdravemu življenju) in jih delimo v dve skupini: dinacarja oziroma vedenjski vzorci in prehranske navade v ciklusu dneva in noči ter rtucarja oziroma vedenjski vzorci in prehranske navade v ciklusu letnih časov. Življenjske navade, ki temeljijo na teh načelih, ohranjajo zdravje in varujejo pred obolenji.
Ko se prebudimo
Ajurveda priporoča zdravim ljudem, da se prebujajo približno dve uri pred sončnim vzhodom. To je božanska ura (brahma muhurta) in velja za srečno uro dneva, saj so takrat vsepovsod mir, čistost, svežina in sreča. Posameznik naj takrat najprej opravi svoj duhovni obred, moli, zapoje mantro ali meditira, kar mu bo prineslo mir in srečo.
V tem času (obdobje vata doše) telo še ni utrujeno in se lahko popolnoma naužijemo lastnosti vate, kot so lahkotnost, veselje in svežina. Te se nam zasidrajo v telo, um in možgane in nas napajajo preko celega dneva. Karkoli si vtisnemo v spomin v tem času, nas spremlja in vpliva na nas ves dan. Zgodnje vstajanje nam omogoči, da si vzamemo čas za nego telesa, jogo, fizično vadbo in druge rutinske dejavnosti, ki so prav tako temelj zdravega in dolgega življenja. Načrtovanje dneva, še preden vstanemo iz postelje, nam zagotavlja, da bodo cilji uspešno in pravočasno doseženi.
Umivanje obraza
Z umivanjem obraza s svežo, mrzlo vodo v vseh letnih časih takoj po tem, ko smo se dvignili iz postelje, bomo poskrbeli za čiste oči, nos, usta in obraz, hkrati pa pregnali jutranjo zaspanost in se osvežili. Pozimi naj bo voda nekoliko bolj mlačna.
Voda na prazen želodec
Takoj po umivanju popijmo kozarec hladne vode. Če je le mogoče, jo čez noč hranite v bakreni posodi. Debelejši ljudje naj pijejo toplo vodo, da pospešijo metabolizem, na splošno pa je to priporočljivo vsem v zimskem času. Pitje hladne vode zjutraj je koristno, ker poživi prebavni trakt. Pomaga tudi pri rednem in preprostem jutranjem izločanju blata, kar je nujno za razstrupljanje telesa in varovanje pred obolenji. Temu pravimo usahpana.
Jutranjo vodo popijemo sede. Če bi stali, lahko povzročimo bolečine v kolenih in sklepih. Nekateri namesto vode raje zjutraj popijejo čaj, da spodbudijo delovanje črevesja, toda učinki so precej drugačni kot pri vodi. Čaj sprva deluje podobno kot voda in pospeši izločanje, toda ta učinek po določenem času popusti in spet nastopi zaprtje. Razen tega imata tanin in kofein v čaju ali kavi negativne učinke na želodec in debelo črevo, medtem ko voda nima stranskih učinkov. Hladne vode se je treba izogibati le v primeru prehlada, kašlja in vnetega grla.
Praznjenje črevesja
Zgodaj zjutraj, potem ko popijemo vodo, je čiščenje črevesja najpomembnejše opravilo, ki naj postane rutinsko za vsakogar. Ob sodobnem, napornem in stresnem načinu življenja imajo številni težave z rednim izločanjem. Dodatno k temu prispeva hitenje v službo. Ljudje si za rutinske jutranje opravke ne morejo vzeti dovolj časa in črevesje ni nikoli povsem izpraznjeno. Razen tega se zaradi težke hrane (težke stročnice, ocvrte jedi) v prebavnem traktu nabira veter, ki še dodatno ovira potovanje blata po črevesju. Zato človek ob izločanju prehitro misli, da je delo opravljeno. Pozneje mora postopek ponavljati, nekateri tudi trikrat ali štirikrat vsako jutro. To je lahko tudi posledica slabe prebave, premalo spanca, stresa, jeze, depresije in razdraženih čustev.
Če se v črevesju nakopiči preveč plinov, to pritiska na srce in povzroči hitrejši utrip. Dolgo zaprtje in vetrovi lahko vodijo v resna obolenja, kot so kronični prehlad, bronhialna astma, hemoroidi, bolečine v sklepih in artritis. Povzroči lahko tudi izgubo teka, slabšo prebavo, glavobol, depresijo, neugodje, nemir, izčrpanost, brezvoljnost in nespečnost. Zato je redno jutranje praznjenje črevesja zares pomembno. Seveda pa si lahko pomagamo tudi s tem, da se izogibamo težki hrani. Če imamo težave z zaprtjem, je nujna hrana, ki je bogata z vlakninami: listnata zelenjava (špinača, metlika, listi grškega sena), buče, kumarice ter sadje, kot so jabolka, papaja, fige, grozdje. Če mora kdo na jutranjo potrebo več kot enkrat, naj se temu ne izogiba. Za preprečevanje zaprtja in trajno odpravljanje drugih trebušnih težav in obolenj je treba redno in na prazen želodec izvajati jutranjo vadbo kapalabhati pranajame.
Čiščenje zob z leseno paličico
Naslednja zdrava navada po umivanju obraza je čiščenje zob. Tradicionalno čiščenje zob izvajamo z žvečilno paličico, ki mora biti iz lesa z grenkim, ostrim ali trpkim okusom, da lahko zobe in ustno votlino ščiti pred ustnimi obolenji in bakterijskimi infekcijami. Paličice, ki so sladke, kisle ali slane, zvišujejo raven kafe in se jih je treba izogibati. Najboljši za čiščenje zob je les neema, indijskega drevesa izjemnih zdravilnih lastnosti, prav tako pa paličice akacije, pomaranče in limete pa tudi španskega bezga, oljke, ruja itd.
Paličico je treba skrbno izbrati. Biti mora vsaj 15 centimetrov dolga, da jo lahko med čiščenjem zob trdno primemo in da lahko z njo očistimo tudi jezik. Debela naj bo kot mezinec, ravna, sveža in z lubjem vred. Zelo tanke ali zelo grobe niso primerne. Debelejša bi lahko poškodovala dlesni. Vrh paličice mora biti mehak (ne posušen ali olesenel), da jo lahko z nekaj žvečenja predelamo v "čopič".
S paličico drgnemo vsak zob od zgoraj navzdol in obratno. Tako jih temeljito očistimo, ne da bi poškodovali dlesni. Pri tem lahko na paličici ali ločeno uporabimo številne ajurvedske zeliščne pripravke za čiščenje zob, jezika in ustne votline. S tem se bomo obvarovali slabega zadaha, vzdrževali bomo zdrave in močne zobe, hkrati pa bomo ob jutranjem čiščenju prebudili okušalne brbončice.
Prehrana
Hrana je ključna pri ohranjanju zdravja. Uživamo jo v primernih količinah v pravem času in takšno, ki je najprimernejša za naš telesni ustroj. Količina hrane, ki jo lahko zaužijemo, je odvisna od prebavne moči in sposobnosti, hkrati pa od metabolne aktivnosti posameznika.
Nekatere jedi, kot so zeleni mungo fižol, ovsena kaša, riž in juhe, so lahke in lahko prebavljive. Ob tem, ko izboljšujejo tek, jih telo tudi z lahkoto predela, zato ne povzročijo veliko težav, če jih zaužijemo nekoliko preveč. Toda če pretiravamo, slabo vplivajo na prebavni sistem in metabolizem.
Jedi, ki so težje, za popolno prebavo potrebujejo čas, hkrati pa zmanjšujejo tek. V njih prevladujeta elementa vode in zemlje. Celo najmanjše pretiravanje s temi jedmi poruši ravnotežje prebavnega sistema in vpliva na metabolizem. Čeprav jih posamezniki z zelo močnim prebavnim ognjem lažje predelajo, je za vsakogar priporočljivo, da s težjimi vrstami hrane zapolni želodec samo do polovice ali kvečjemu do treh četrtin in da vedno ostaja še nekaj prostora. Ob takšnem prehranjevanju tudi težja hrana ne povzroča težav.
Obroki morajo biti hranilni, preprosti (satvika), popolni in uravnoteženi, prilagojeni telesnemu tipu (prakriti). Jemo šele po tem, ko smo popolnoma prebavili prejšnji obrok. Če vse to upoštevamo, bo hrana telo gradila in vzdrževala v dobrem stanju ter podaljševala življenje posameznika. Doše in tkiva bodo v ravnovesju, zato bo tudi telo stabilno in harmonično. Ajurveda prepoveduje uživanje hrane ob kakšnih motečih dejavnostih; prehranjevanju moramo nameniti čas v mirnem, sproščenem okolju. Šele takrat lahko od hrane pričakujemo vse koristi.
Nedavno je izšel slovenski prevod knjige Znanost ajurvede avtor ja Acharye Balkrishne, velikega poznavalca starodavne indijske medicine.
Bralci Večera lahko knjigo (avtor Acharya Balkrishna, 290 strani, barvne ilustracije, izšla pri založbi Ciceron, 2018) naročijo po znižani ceni 22,52 evra. Naročila: 031 343 837 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali www.ciceron.si.
Visok krvni tlak ni vedno slabo znamenje
Hipertenzija ali visok krvni tlak je dejavnik tveganja za številna obolenja, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in ostale težave s presnovo. Toda ali je visok krvni tlak vedno razlog za zaskrbljenost? Novi izsledki nasprotujejo tej predpostavki. Kaj sploh je visok krvni tlak? To je težko reči, saj je še med strokovnjaki odprto vprašanje, kaj šteje za normalni krvni tlak. Različne organizacije imajo različna merila za povišan krvni tlak.
Tako pravi po eni strani ameriški nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri, da se hipertenzija pri odraslih razume kot krvni tlak, "katerega stalne sistolične vrednosti so najmanj 140 mmHg (mililitri živega srebra)". Po drugi strani pa ameriško združenje za srce trdi, da ima posameznik hipertenzijo, če sistolični krvni tlak meri najmanj 130 mmHg. Ameriški center za nadzor nad boleznimi in preventivo pa ocenjuje, da pri ljudeh s sistoličnim tlakom med 120 in 139 mmHg obstaja samo tveganje hipertenzije.
Na splošno svetujejo zdravniki svojim pacientom, še posebej ostarelim, naj si skrbno merijo krvni tlak. Slednji naj ne bi smel doseči praga hipertenzije, ki je po mnenju večine zdravstvenih strokovnjakov dejavnik tveganja za bolezni srca, kap in druge zdravstvene težave. Toda izsledki raziskave, izvedene v univerzitetni kliniki Charité v Berlinu kažejo, da so ostareli z visokim krvnim tlakom manj dovzetni za ostale zdravstvene težave. Avtorji raziskave menijo, da bi nekateri osemdesetletniki lahko celo imeli koristi od visokega krvnega tlaka.
Nova raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v kardiološki publikaciji European Heart Journal, je obsegala 1628 udeležencev in udeleženk s povprečno starostjo 81 let. Vsi so bili stari najmanj 70 let, ko so se prijavili na raziskavo leta 2009 in so jemali zdravila proti hipertenziji. Raziskovalci so podatke o zdravstvenem stanju udeležencev zbrali prek raziskovalnega projekta Berlin Initiative Study, ki ga je začela univerzitetna klinika Charité. Udeležence so intervjuvali vsaki dve leti in izmerili med drugim njihov krvni tlak.
Po šestih letih so raziskovalci izvedli statistično analizo, da bi ugotovili, kako krvni tlak vpliva na tveganje umrljivosti. Pri tem so upoštevali še številne zavajajoče dejavnike, kot so spol, slog življenja, indeks telesne mase in število zdravil, ki jih posameznik jemlje proti visokemu krvnemu tlaku. Opazili so, da so osebe z nižjim krvnim tlakom (140/90 mmHg ali manj), stare najmanj 80 let, imele za 40 odstotkov večje tveganje umrljivosti kot vrstniki z višjim krvnim tlakom.
Raziskovalci so to povezavo med krvnim tlakom in tveganjem umrljivosti opazili tudi pri posameznikih, ki so že preživeli kap ali srčni napad. Prav tako so izpostavili, da so posamezniki s krvnim tlakom pod 140/90 mmHg imeli za 61 odstotkov večje tveganje umrljivosti kot osebe, katerih krvni tlak je bil visok kljub zdravilom proti hipertenziji.
"Naši izsledki kažejo, da bi zdravljenje hipertenzije pri takšnih skupinah bolnikov morali prilagoditi posameznikovim potrebam," je dejal glavni avtor raziskave dr. Antonio Douros. V prihodnje nameravajo ti znanstveniki preučiti, kdaj bi zdravila za zniževanje krvnega tlaka najverjetneje pomagala. "Kot naslednji korak želimo preučiti, katerim skupinam bolnikov dejansko pomagajo zdravila proti hipertenziji," je sklenil soavtor raziskave prof. Elke Schäffner, poroča Medicalnewstoday.com
Domača lekarna: Slezenovec za zdrava pljuča
Gozdni slezenovec (Malva sylvestris L.) spada v družino slezenovk, domača imena zanj so črni klobuk, divji papel, divji slez, divji slezenovec, skurva, divja škura, sleznica, srčni klobuk, škurja, škurva, slezen, klobučovje, popel, klobčičevje ... Je do enega metra visoka večletna ali trajna rastlina. Iz vretenaste korenine raste več razvejanih, dlakavih stebel, lahko so pokončna, dvignjena ali polegla - imajo dolgopecljate največkrat peterokrpe liste, ki so po obeh straneh dlakavi in po robovih valoviti.
Rožnati cvetovi z vzdolžnimi, škrlatnimi progami rastejo v šopih iz zalistij in na vrhu poganjkov. Cveti od maja do septembra. Cvetove potrgamo s čašami, vendar brez pecljev, in jih posušimo posebej, prav tako v senci. Uspeva v zmerno toplem in subtropskem pasu Evrope in Amerike do nadmorske višine 1200 metrov. Raste po gozdnih obronkih, po njivah, vrtovih in vinogradih.
Učinkovine: glavna učinkovina je sluz, eterično olje in specifični glikozid, čreslovine, vitamini A, B in C.
Uporabnost: čaj, sirup, vino, tinktura, grgralo, spomladanska čistilna omleta, mlade liste in cvetove lahko uporabimo kot špinačo, juha, prikuha, omleta, napitek.
Čas nabiranja: junij, julij, avgust, september.
Zdravilnost: pomaga pri vnetnih obolenjih dihalnih poti, pljučnega katarja, grla, pri kašlju, bronhitisu, hripavosti, pri vnetju žrela in glasilk, astmi, pri izločanju sluzi, vnetih bezgavkah, pri kožnih izpuščajih (zlasti pri aknah).
Opozorilo: pripravki iz gozdnega slezenovca niso priporočljivi med nosečnostjo in v času dojenja.
Vseeno je, ali vzamemo cvetje, liste ali zel. Dve zvrhani čajni žlički prelijemo s četrt litra mlačne vode, pustimo stati dvanajst ur in vmes nekajkrat premešamo, potem odcedimo in čaj je pripravljen za grgranje. Če čaj osladimo z medom ali kandisovim sladkorjem, je primeren za pitje pri prehladnih obolenjih.
ČAJNA MEŠANICA PRI PLJUČNIH BOLEZNIH
Hladno pripravimo tri skodelice čaja iz posušenih listov in cvetov gozdnega slezenovca. Nato pripravimo čaj iz naslednje mešanice zdravilnih zelišč: 4 dag mladih listov navadnega lapuha, 4 dag zeli navadnega pljučnika, 2 dag plodov sladkega janeža, 5 dag listov melise. Vzamemo dve čajni žlički mešanice za eno skodelico. Poparimo, precedimo in prilijemo hladno pripravljen čaj. Pijemo po požirkih oslajenega z medom.
ZDRAVILNI NAPITEK
Potrebujemo dve čajni žlički posušenih listov in cvetov gozdnega slezenovca, četrt litra vode. Liste in cvetove gozdnega slezenovca prelijemo s hladno vodo, premešamo in pustimo stati štiri ure. Precedimo in dobro iztisnemo, rahlo segrejemo. Neoslajen čaj pijemo, če imamo želodčne težave. Če ga osladimo z medom, pomaga pri astmi in izkašljevanju.
SIRUP IZ GOZDNEGA SLEZENOVCA
Potrebujemo 3 dag nasekljanih cvetov in listov gozdnega slezenovca, 2 dag 70% alkohola, 1/2 litra destilirane vode, 1/2 kg sladkorja. Liste in cvetove gozdnega slezenovca damo v alkohol in destilirano vodo ter pustimo stati osem ur. Nato odcedimo in dodamo sladkor. Posodo dobro zapremo. Uživamo pri mokrem kašlju, bronhitisu, navadnem kašlju in težavah v prsih.
RIBJA JUHA
Potrebujemo 5 dag mladih listov gozdnega slezenovca, 1/2 kg osličev, 1 malo čebulo, 2 paradižnika, 1 dl belega vina, 2 žlici paradižnikove mezge, lovorjev list, timijan, janež, zeleni peteršilj, sol, poper. Skuhamo juho, v katero smo dodali začimbe, mlade liste gozdnega slezenovca, sol in poper. Kuhamo tako dolgo, da se zmehčajo. Za ta čas očistimo osliče in jih narežemo na majhne kose, paradižnik očistimo in narežemo. Vse skupaj dodamo juhi, zalijemo z vinom ter primešamo paradižnikovo mezgo. Na juho potresemo na drobno narezan peteršilj in še toplo postrežemo.
MINEŠTRA
Potrebujemo 4 pesti mladih listov gozdnega slezenovca, 1 liter zelenjavne juhe, 2 stroka česna, 1/2 skodelice riža, 2 jedilni žlici oljčnega olja, sol, poper. Na drobno narežemo mlade liste gozdnega slezenovca in jih kuhamo v zelenjavni juhi približno deset minut. Na segretem olju medtem prepražimo na drobno narezan česen in ga damo v juho. Posebej skuhamo riž in ga dodamo juhi, posolimo in popopramo po okusu. Na koncu postrežemo z naribanim parmezanom.
NADEV ZA PALAČINKE
Potrebujemo tri pesti cvetov in mladih listov gozdnega slezenovca in eno skodelico narezane cvetače. Cvetačo kuhamo v slani vodi - in ko je že skoraj mehka, dodamo še slezenovec. Kuhamo še deset minut, nato vse skupaj odcedimo, sesekljamo, dodamo tri žlice skute, žlico kisle smetane, sol in poper po okusu, tudi nekaj kapljic limone.
POLPETI IZ SLEZENOVCA
Potrebujemo 3 žlice olja, 1/2 čebule, 1/4 kg kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4 skodelice dušenih sesekljanih listov in cvetov gozdnega slezenovca, 2 jajci, moko po potrebi, strok česna, olje za peko. Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, primešamo drobno namočen kruh, malo zalijemo (lahko z jušno vodo) z vodo in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in posolimo. Primešamo sesekljane mlade liste in cvetove gozdnega slezenovca in jajci; po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo v vročem olju.
Praktično: 12 nasvetov za zdravo in srečno starost
Ko je Susan Saunders dopolnila 36 let, je njena mama zbolela za hudo obliko demence. "Doma sem imela malčka, ki je ravno shodil, in novorojenčka, bila sem polno zaposlena kot televizijska producentka, nato pa sem postala še negovalka," se spominja Saundersova. Kot najstnica je opazovala svojo mamo, kako je skrbela za svojo mamo, ki jo je doletela ista bolezen. "Od tedaj sem bila odločena storiti vse, samo da bi povečala svoje možnosti, da bom v starosti čim bolj zdrava."
Annabel Streets ima podobno zgodbo. Ko je študirala, je njen dedek le nekaj mesecev po upokojitvi umrl zaradi raka; pozneje je opazovala svojo mamo, kako je skrbela za njeno babico, ki je skoraj 30 let bolehala za demenco in hudim revmatoidnim artritisom. "Ko sem tudi sama zbolela za kronično avtoimuno boleznijo, sem vedela, da moram nekaj spremeniti. Toda imela sem štiri majhne otroke ter zelo malo časa zase in za svoje zdravje."
Saundersova in Streetsova sta skupaj začeli preučevati najnovejše znanstvene raziskave o zdravi in srečni starosti ter kako bi njihove ugotovitve prenesli v svoje življenje. Kar pet let sta o svojih spoznanjih pisali blog. Nedavno je o njunem projektu, poimenovanem Age Well (Starajmo se zdravo), izšla tudi knjiga, v kateri je zbranih skoraj sto bližnjic do boljšega zdravja v srednjih letih in starosti. Streetsova in Saundersova, ki sta danes stari nekaj čez 50 let, pravita, da še nikoli v življenju nista bili bolj zdravi. V nadaljevanju preberite, česa vse sta se naučili.
Odgovore poiščite pri svojih prednikih
Če bi res radi bili tudi v starosti zdravi, morate postati izvedenec za svoje lastno zdravje. Nikar naj vas ne bo strah zastavljati vprašanj zdravnikom in svojcem. Saundersova in Streetsova sta na začetku projekta izdelali svoji družinski drevesi in ju opremili z vsemi znanimi boleznimi, ki so jih imeli njuni svojci v starosti, kot tudi z njihovo starostjo ob smrti in vzroki smrti. Opravili sta test DNK in preverili svoj krvni tlak ter raven holesterola, sladkorja in vitamina D v krvi. Izračunali sta tudi svoj indeks telesne mase (ITM) ter razmerje med obsegom pasu in bokov, da bi lahko zasnovali bolj individualiziran program staranja.
Kava z malo mleka
Kava je bogat vir antioksidantov, polifenolov in fenilindana, nedavno identificirane spojine, o kateri znanstveniki menijo, da pomaga preprečevati Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen. Pitje kave povezujejo tudi z zmanjšanim tveganjem za razvoj več vrst raka, bolezni srca in diabetesa tipa 2. Kave ne sladkajte s sladkorjem ali predelanimi sladkimi sirupi. Tudi ji ne dodajajte preveč mleka, saj kaže, da se raven antioksidantov v kavi zaradi mleka zniža.
Hodite hitreje
Hoja je dobra, vendar je pomembna tudi hitrost. Hitro hojo povezujejo z boljšim spominom, boljšim zdravjem in daljšim življenjem. Med hojo pospešite korak, dokler se ne boste začeli potiti in vam bo začelo zmanjkovati sape. Vsak dan tako hodite vsaj 30 minut. Idealno je, da to počnete na prostem, saj boste tedaj izpostavljeni sončni svetlobi in si boste zagotovili tudi zadosten odmerek vitamina D. Najnovejše raziskave nakazujejo, da ljudje, ki gredo hitro hodit že zjutraj, čez dan sprejemajo boljše odločitve. Namesto da bi se peljali v službo, se tja raje hitro sprehodite.
Telovadite v naravi
Drevesa proizvajajo fitoncide, ki pomagajo zniževati krvni tlak, zmanjšujejo stres in krepijo imunski sistem. Raziskave kažejo, da mikrobi v gozdni prsti omilijo depresijo in krepijo zdravje našega mikrobioma. Zadostuje že, če se odpravimo na 15-minutni sprehod, da bi poželi vse te koristne učinke. Raziskovalci so zdaj dokazali, da en konec tedna v gozdu okrepi imunski sistem za ves mesec, medtem ko kratek popoldanski tek ali sprehod po zeleni okolici prinašata boljši spanec.
Vsak dan se postite
Naš organizem je navajen kratka časovna obdobja preživeti brez hrane. Veliko presenečenje je bilo, ko so študije pokazale, kako koristno je to za mnoge ljudi. Obstajajo namreč trdni dokazi, da si lahko z občasnim kratkotrajnim postenjem, ki ga je v okviru svoje znamenite diete 5:2 predstavil britanski zdravstveni novinar Michael Mosley, podaljšamo življenje. Hkrati kaže, da lahko na tak način preprečimo Alzheimerjevo bolezen, diabetes tipa 2 in debelost. Obstaja več načinov postenja in najbolj pomembno je, da zase izberemo takega, ki najbolj ustreza našemu življenjskemu slogu. Veliko ljudi se odloči za 14- do 16-urni nočni post, ki občutno izboljšuje zdravje črevesja. Na podoben način so se postili že naši predniki, ki so ob sončnem zahodu pojedli večerjo in običajno do zajtrka sredi dopoldneva niso zaužili ničesar več.
Gradite svoje mišice
Izvedenci so prepričani, da je trening z uporom za zdravo staranje enako pomemben kot aerobna vadba, uživanje zelenjave in kakovosten spanec. Po 40. letu začnemo izgubljati mišično maso, in sicer vsako leto ostanemo brez odstotka mišic, zaradi česar se poveča tveganje za srčni napad, kap in osteoporozo. Nedavne raziskave so pokazale, da so starejši odrasli, ki so dvakrat na teden izvajali trening moči, živeli dlje in bili manj bolni kot tisti, ki tega niso počeli. Pojdite veslat ali preprosto dvigujte uteži. V dnevni sobi imejte nastavljen par uteži in ju vzemite v roke, ko boste imeli nekaj minut prostega časa.
Berite knjige
Čeprav je branje sedeče in samotarsko opravilo, ga izvedenci pogosto povezujejo z daljšim, bolj zdravim življenjem. Študija, v okviru katere so raziskovalci z Univerze Yale preučili 3600 ljudi, starejših od 50 let, je pokazala, da si lahko z branjem podaljšamo življenje za skoraj dve leti. Ljudje, ki so brali knjige, so živeli še dlje od tistih, ki so brali zgolj časopise in revije. Čeprav najdlje živijo tisti, ki berejo več kot tri ure in pol na teden, raziskovalci zagotavljajo, da je koristno že 30 minut branja na dan. Skoraj vsi strokovnjaki pa branje danes že priporočajo kot učinkovit način uspavanja.
Delajte dlje
Mnogi ljudje komaj čakajo, da se bodo lahko upokojili, toda študija iz leta 2016 nakazuje, da tisti, ki delajo dlje, tudi dlje živijo. To so pokazale že mnoge pretekle študije, v okviru katerih so znanstveniki potrdili obstoj korelacije med upokojitvijo in slabim zdravjem. Po mnenju raziskovalcev utegne biti vzrok za to dejstvo, da opravljanje službe vključuje socialno interakcijo in gibanje ter človeku daje občutek smiselnosti življenja. Nekaj raziskav je odhod v pokoj povezalo z osamljenostjo in depresijo. Vendar to, da iz leta v leto ostajamo v službi dlje, tudi ni rešitev. Študije kažejo, da je za zdravje in dolgoživost najbolj koristno, če od srednjih let naprej delamo manj intenzivno in morda tudi krajši čas.
Nikoli se ne nehajte učiti
Tudi stari možgani so sposobni proizvajati nove nevrone in sinapse. Toda ta proces najbolje deluje, če se nenehno učimo novih stvari. Možgani imajo radi novosti: nove spretnosti, igre, celo priprava jedi po novem receptu sprožajo ustvarjanje nevronov. Bolj zapletena in težja ko je nova aktivnost, bolj boste nagrajeni. Izberite nekaj, kar zajema tudi socialno interakcijo in gibanje, kot je na primer petje. Še bolje bo, če se boste poskusili naučiti nekaj novih zapletenih plesnih gibov.
Privoščite si dremež
Več študij je pokazalo, da so ljudje, ki večkrat na dan zadremajo, bolj pozorni in osredotočeni, imajo tudi boljši spomin in sposobnost logičnega sklepanja. Zanimivo je, da tisti, ki radi čez dan zadremajo, očitno bolje spijo tudi ponoči, če le ne zadremajo pozno popoldne. Nasini raziskovalci so ugotovili, da so bili zaspani piloti po krajšem dremežu za 45 odstotkov bolj učinkoviti in za kar sto odstotkov bolj pozorni. Toda trik je v tem, da mora biti dremež res kratek in da traja največ pol ure. Študije nenehno potrjujejo, da je lahko dremež, daljši od ure in pol, škodljiv za zdravje.
Pospravite omarico z zdravili
Predvsem iz nje odstranite vse nepotrebne antiholinergike, ki jih pogosto najdemo v antidepresivih, zdravilih za trening sečnega mehurja in zdravljenje Parkinsonove bolezni ter tudi v nekaterih antihistaminikih in tabletah za preprečevanje potovalne slabosti. Kljub temu te učinkovine ne nehajte uživati, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Vedno več študij uživanje visokih odmerkov antiholinergikov, četudi to traja samo eno leto, povezuje z Alzheimerjevo boleznijo. Povprašajte svojega zdravnika, ali obstajajo kakšna alternativna zdravila, zlasti če morate jesti več tablet, ki vsebujejo antiholinergike.
Le vitamin D in cink
Raziskave druga za drugo potrjujejo, da prehranska dopolnila niso preveč koristna za zdravje in da bi bilo bolje, če bi ljudje raje več denarja investirali v kakovostno hrano. Pri vitaminu D in cinku pa je precej drugače: vitamin D lahko v pravih odmerkih omogoča zdravo staranje, medtem ko cink dokazano omili prehlade in kašelj. Prebivalci severne poloble nismo dovolj izpostavljeni sončni svetlobi, da bi lahko naša telesa proizvedla dovolj vitamina D, zato nekateri izvedenci za zdravo staranje priporočajo, da vsak dan s prehranskimi dopolnili zaužijemo vsaj 1000 iu tega vitamina.
Hrana, ki hitreje topi odvečne kilograme
Poskrbite, da bodo naslednja živila del vašega vsakdanjega zdravega jedilnika, in boste veliko lažje dosegli želeno telesno težo, nato pa jo tudi ohranjali.
Avokado
Avokado je bogat z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, dietnimi vlakni, kalijem in fitokemikalijami. Študija, objavljena v strokovni reviji Nutrition Journal, je pokazala, da imajo ljudje, ki pogosto jedo avokado, običajno nižji indeks telesne teže (BMI) ter nižjo telesno težo in obseg pasu v primerjavi s tistimi, ki nikoli ne posežejo po tem superživilu.
Čeprav ima avokado višjo energijsko vrednost kot drugo sadje in zelenjava, vsebuje veliko nasitnih nenasičenih maščob in kombinacijo vlaknin, s katerimi boste veliko lažje shujšali. Če ga boste dodali solati ali sendviču, bosta veliko bolj okusna.
Jajca
Jajca so bogata z visokokakovostnimi proteini, maščobami in ključnimi hranili, kot sta vitamin D in holin. Prav proteini v jajcih in čas v dnevu, ko jih navadno jemo, so tisto, zaradi česar z jajci običajno hitreje shujšamo. Zajtrk, ki vsebuje veliko proteinov, pospeši topljenje odvečnih kilogramov. Proteini podaljšujejo občutek sitosti in zavirajo apetit, zato lažje premagamo napade lakote vse do kosila. Neka študija je pokazala, da so bili ljudje, če so za zajtrk jedli jajca, dlje siti kot tisti, ki so zajtrkovali žemljice, in so zaradi tega čez dan pojedli manj.
Stročnice
Vse stročnice vsebujejo veliko vlaknin, kar pride zelo prav, ko se poskušate znebiti odvečnih kilogramov. Zaradi vlaknin se namreč počutite dlje siti, hkrati lahko bolje nadzirate občutek lakote. Uživanje stročnic povezujejo tudi z mnogimi drugimi koristnimi učinki za zdravje. Med drugim naj bi zniževale krvni tlak in raven LDL oziroma slabega holesterola ter zmanjševale tveganje za srčno-žilne bolezni. Stročnice imajo precej nizko kalorično vrednost ter vsebujejo veliko proteinov. Pokusite jih v doma pripravljenih vegetarijanskih burgerjih, juhah in solatah.
Jogurt
Jogurt vsebuje zelo veliko proteinov in probiotikov, ki so koristni za zdravje črevesja in utegnejo biti v pomoč pri prizadevanjih, da bi shujšali. Zdravo črevesje precej vpliva na telesno težo. Če zaužijemo več vlaknin in probiotikov, bomo s tem ohranili zdravo črevesno floro, kar je koristno za presnovo. Grški jogurt vsebuje še več proteinov, medtem ko so izvedenci ugotovili, da zavira apetit in krepi občutek sitosti. Pri sadnih jogurtih bi morali biti pozorni le na to, da ne vsebujejo preveč dodanega sladkorja, ki povečuje njihovo kalorično vrednost. Raje torej navadnemu jogurtu dodajte sveže sadje.
Losos
Losos je bogat vir visokokakovostnih proteinov in koristnih omega-3 maščobnih kislin. Neka raziskava je pokazala, da so se ljudje, ki so v svojih obrokih zaužili veliko omega-3 maščobnih kislin, počutili dlje siti in so se veliko lažje držali diete. Losos je odličnega okusa, pripravimo ga lahko na različne načine. Strokovnjaki priporočajo, da ribe za zdravo srce uživamo vsaj dvakrat na teden.
Sadje
Sadje je včasih tarča kritik, ker že samo po sebi vsebuje veliko sladkorja. Toda sadje nam lahko kljub temu pomaga pri hujšanju, zlasti če z njim nadomestimo predelano hrano in druge nezdrave prigrizke. Na tak način si privoščimo zdrav priboljšek ter hkrati svoje telo oskrbimo z vlakninami in antioksidanti. Študija, objavljena v reviji Journal of Nutrition, je pokazala, da je uživanje večjih količin sadja povezano z manjšim tveganjem za odvečno težo ali debelost, ne glede na to, koliko zelenjave ali vlaknin pojemo. Kljub temu je vedno najboljša strategija, da je sadje del pestre in zdrave prehrane.
Pokovka
Če ta priljubljeni hrustljavi prigrizek ni ves prelit z maslom, je lahko odličen pomočnik pri hujšanju. Pokovka je namreč zelo bogata z vlakninami, vsebuje tudi nekaj proteinov. Trideset gramov napihnjenih zrn koruze ima 110 kalorij ter vsebuje štiri grame vlaknin in skoraj štiri grame proteinov. Zaradi tega je zelo nasiten prigrizek. Pokovke lahko torej pojeste ogromno, pa ne boste zaužili veliko kalorij.
Mandlji
Mandlji so odličen vir vlaknin, hkrati so bogati s proteini. Če jemo hrano z veliko vlakninami in proteini, se počutimo dlje siti. To pomeni, da se lažje odpovemo nezdravim prigrizkom, po katerih tako radi posežemo med obroki. Mandlji vsebujejo tudi veliko vitamina E in so bogat vir enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravo srce. Z njimi lahko izboljšamo solate ali razne priloge in jih uporabimo za pripravo pesta namesto orehov ali pinjol. Z mandlji je okusnejša tudi jutranja granola. V torbici vedno imejte vrečko mandljev, saj so lahko odličen prigrizek v sili.
Domača lekarna: 7 naravnih preganjalcev herpesa
Najpogosteje se herpes okrog ustnic pojavi takrat, ko pade imunski sistem ali pa smo pod večjim pritiskom oziroma se soočamo s stresom. Najprej se pojavi pekoč občutek, rdečica, razvije se mehurčkast izpuščaj in srbenje. Ko je človek enkrat okužen z virusom herpesa, ga ima za vse življenje.
Če ukrepate pravočasno, torej takoj, ko opazite, da se vam razvija herpes, ga lahko zaustavite. Pomagate si lahko s kremami, ki jih kupite v lekarni, ali pa preizkusite katerega izmed nasvetov iz domače lekarne.
1. Mleko
Kosem vate namočite v mleko in nanesite na obolelo mesto. Ne spirajte, pustite, da se posuši in ponavljajte ves dan, na dve uri.
2. Sladki koren
Sladki koren zavira razne vrste virusov, med njimi tudi herpes. Zmeljite ga v prah, dodajte vodo, da dobite kašasto zmes. Nanesite jo na obolelo mesto in pustite čez noč. Zjutraj sperite, herpesa ne bo več.
3. Hidrogen
Hidrogen lahko kupite v lekarni. Namočite kosem vate in nanesite na obolelo mesto, ponavljajte vsakih nekaj ur in v enem dnevu bo herpes izginil.
4. Česen
Olupite strok česna, stisnite sok in ga nanesite na herpes. Ponovite nekajkrat. Česnov sok izredno hitro pozdravi nadležni herpes.
5. Eterično olje mete
Če imate doma eterično olje mete, si lahko pomagate tudi z njim. Kapljivo eteričnega olja nanesite na herpes in nekajkrat ponovite.
6. Aloe vera
Sok aloe vere je vsestransko uporaben. Herpes premažite s sokom aloe vere, ponavljajte na dve uri in herpes bo izginil.
7. Kocka ledu
Tudi led vam lahko pomaga. Takoj, ko začutite, da se vam razvija herpes, na mesto položite kocko ledu in vztrajajte nekaj minut. Tako boste zaustavili proces širjenja in vaše telo se bo lažje borilo proti herpesu.
