April na vrtu: Kako vzgojiti najboljšo zelenjavo

Brigita Šušteršič, društvo Zmorem domače, 25.4.2019
Brigita Šušteršič

Zelo pomembno vlogo na vrtu imajo tudi cvetlice. Naj bodo posejane v mešani in pisani družbi, saj skrbijo za zdravo ravnovesje na našem vrtu, svetuje predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih.

April je mesec, ko se delo na vrtu začne s polno paro. Gredice smo pripravili v marcu, zdaj pa je čas, da jih zasadimo. Na prosto že lahko sejemo vse listnate rastline, kot so kapusnice, solata, blitva … Če ste si vzgojili sadike, jih nikar ne pozabite čim prej presaditi. Ker pa je še verjetnost hudega mraza in slane, s setvijo in presajanjem plodovk še počakamo. Če imate svoje sadike plodovk, jih počasi že lahko navajate na zunanje razmere, bodisi jih prestavite v rastlinjak ali jih vsaj podnevi postavite na sonce. To naredite zelo previdno, saj zelo močno sonce lahko sadike požge. To se pokaže kot bledi listi na rastlini, ki počasi odmirajo. Tudi ko presajamo na vrt velja, nikakor ne na žgoče sonce. Rastline za nekaj dni najprej postavite v senco in nato postopoma vedno bolj na sonce. Notri so bile namreč zaščitene pred neposrednim UV-sevanjem, zunaj pa potem nastane prevelik šok.

Aprila se že lahko veselimo prvih plodov. Če smo bili jeseni pridni in zasadili vrt z zelenjavo, ki prezimi, potem je ta seznam še daljši. Na njem so solata, rukola, mlada čebula, špinača, blitva in kaj kmalu jim bodo sledili tudi grah, korenje, zgodnje zelje, koleraba …

image
Brigita Šušteršič Brigita Šušteršič je vrtnarka, predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih. 

V aprilu nikar ne pozabite na setev zelišč. Naj bodo posejana povsod po vrtu, saj s svojim vonjem odganjajo škodljivce z našega vrta. Nekaj mojih priljubljenih zelišč: bazilika, origano, šetraj, peteršilj, majaron, timijan, drobnjak, koper. Dobri sosedje na vrtu so si predvsem bazilika in paradižnik, šetraj in fižol, kumarice in koper.

Zelo pomembno vlogo na vrtu pa imajo tudi cvetlice. Naj bodo posejane v mešani in pisani družbi, saj skrbijo za zdravo ravnovesje na našem vrtu. Nanj privabljajo še več čebel in čmrljev, ki oprašujejo rastline in nam tako pridno pomagajo. Vsaka cvetlica ima na vrtu svoj namen. Marsikatera odganja škodljivce, spet druge preprečujejo nastanek bolezni rastlin, nekatere pa nase privabljajo škodljivce, da ti ne napadejo naše zelenjave. Poznamo celo take, ki privabljajo sovražnike naših škodljivcev. Zato le poskrbimo, da bo vrt poln raznovrstnih cvetlic. Manjkati ne smejo ognjič, kamilica, boreč, kapucinke, žametnice, ameriški slamnik, sončnice.

Aprilski opravki na vrtu
Setev na prosto: zelje, ohrovt, kolerabica, solata, blitva, brstični ohrovt, zelišča, cvetlice, šparglji, koruza, korenje, krompir, rdeča pesa, čebula.
Vzgoja sadik: brstični ohrovt, zelje za kisanje, solata, bučke, buče, kumarice, kumare, fižol.

Buče, kumare, fižol

Že kaj kmalu aprila si lahko vzgojimo sadike buč in kumar, to je predvsem pomembno, če nam na vrtu nagajajo polži. Prav tako lahko sejete fižol, in sicer po 8 do 9 fižolčkov v lončke in jih nato presadite ob oporo. Če teh težav nimate, jih lahko že v začetku maja posejete na vrt. Seme je v zemlji zaščiteno pred mrazom, sadike pa ne. Zato s presajanjem počakamo na tople dni in predvsem noči.

image
Brigita Šušteršič Kapusnice in solata že rastejo na vrtu, zaščitene s kopreno. 

Proti koncu aprila ne smemo pozabiti na setev brstičnega ohrovta in zelja za kisanje, bodisi nekje ob robu grede ali pa v lončke in si tako vzgojimo sadike nekje ob hiši. Ne pozabite na krompir, odlična soseda sta s fižolom.

Solato sejemo in presajamo na vrt na približno deset dni, tako jo imamo na vrtu vedno svežo in nam hkrati ne uide vsa v cvet. Če jo poleti sejemo preblizu, nam v iskanju svojega prostora že naredi dolgo steblo in nam hitreje uide v cvet. Zato poskrbimo, da setev ni pregosta oziroma že na začetku rasti razredčimo.

Rastline pripravite za sušo

Počasi se približujemo poletju, ki nam spet lahko prinese sušo. Zato priporočam, da rastline za to ustrezno pripravite. Če vsakodnevno zalivamo vrt, rastline svoje korenine pretežno tvorijo pri površju, kjer je vlaga. Če pa takrat, ko zalivamo, še posebej ob presajanju, obilno zalijemo vsako rastlino, bo ta voda prodrla tudi v globino in rastline bodo svoje koreninske sisteme pognale globoko navzdol. Tam je tudi veliko več hranil, vlaga ostane daljši čas in zato ni potrebe po zalivanju vsak dan. Da pa vlago še bolj zadržimo v zemlji, je ne pozabite zastreti. Uporabite lahko skoraj vso organsko maso, ki jo imate pri roki. Lahko je to slama, seno, listje, ostanki zelenjave, kompost. Če imate težave s polži, je najboljša zastirka sveže pokošena trava, ki jo v manjših količinah dodajate na zemljo. To obožujejo tudi deževniki, ki jo potegnejo v zemljo in tam predelajo v odličen humus. Travo pustite, da se malo osuši, nato pa jo vedno po košnji pograbite in dodajajte na vrt. Tako bo zemlja vedno prekrita, polžem pa vseeno ne bo ustrezala, saj je je premalo, da bi se lahko skrili.

image
Brigita Šušteršič Grah, ki je bil sejan jeseni. 

Najboljša zastirka pa je živa zastirka, to pomeni, da skupaj raste različna zelenjava. Že sedaj lahko na grede, kjer bosta rasla paradižnik in paprika, zasadite solato. Ta bo do maja zaščitila gredice, nato pa vmes presadite sadike omenjenih rastlin. Ko solato potrgate, spodnje liste kar položite po zemlji, da bo ostala zaščitena še naprej. Na prazno mesto pa kaj hitro že presadite novo zastirko. V zgodnji pomladi je odlična zastirka tudi špinača, motovilec pa jeseni in pozimi.

image
Brigita Šušteršič Sadike kapusnic, ki čakajo na presajanje na vrt. 

Škodljivci

Na vrtu se vsako leto srečujemo s številnimi škodljivci. Tudi letos jih je že nekaj poneslo na naše vrtove, zato sem za vas pripravila nekaj naravnih rešitev, kako se z njimi boriti. Seveda je najpomembneje, da odkrijemo glavni vzrok za nastanek. Bramor na primer prezimi v svežem gnoju in če ga imamo kje blizu vrta, ga hitro odstranimo. Svež gnoj obožujejo tudi strune. Nikakor ne priporočam, da se vrt gnoji z njim, gnoj naj bo vedno že dobro preperel.

Največ težav nam delajo polži, ki se jih brez pobiranja ne moremo rešiti. Katera koli druga metoda ni tako uspešna in lahko naredi več škode kot koristi. Če polže po vrtovih režemo ali ubijamo drugače, to na vrt privabi le še več polžev. Soljenje polžev po vrtu uničuje zemljo in vse koristne mikroorganizme v njej. Večji polži imajo to lastnost, da ko umirajo, še zadnje moči namenijo temu, da odležejo svoja jajčeca, kar pomeni, da smo še na slabšem. Seveda je dobro poskrbeti tudi za naravne sovražnike, kot so ježi, kokoši, race tekačice, kače, žabe.

image
Brigita Šušteršič Špinača, ena prvih pomladnih dobrot, je koristna tudi kot živa zastirka.

Presajanje sadik na vrt

Če smo vzgojili svoje sadike oziroma jih kupili, potem je sedaj čas, da jih presadimo na vrt. Z motiko naredimo sadilno jamo in damo vanjo za pest domačega komposta. Bodite previdni, da je dobro kompostiran, sicer ga pomešajte z zemljo, da ne požge korenin. Če komposta nimate, si lahko pomagate z organskim gnojilom, ki ga dobro premešate z zemljo v jamici. Vse skupaj obilno zalijemo, da zemlja ne utegne več požirati vode. Ta korak je izredno pomemben, saj bo rastlina korenine pognala v globino. Kot sem že omenila pri zastirki, je to ključnega pomena pri poletni suši. Nato položimo sadiko v jamo in jo previdno zakrijemo. Plodovke lahko sadimo nekoliko globlje, kot so rasle v lončkih. Pri listnatih rastlinah pa je zelo pomembno, da jih ne sadimo pregloboko. Na primer solata nam zgnije, saj v zemlji ne more narediti glave. Dodatno ni treba zalivati. Priporočam pa tudi, da sadike že v lončkih pred presajanjem zalijete.

image
Brigita Šušteršič Ne pozabite na zelišča, naj rastejo povsod po vrtu. 
Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku