Več mesa, nič sladkorja: Atkinsova dieta res deluje?

NR, 1.4.2019
Profimedia

Dr. Atkins je kot zdravnik svojim pacientom poleg "hujšanja brez lakote" obljubljal povsem novo življenjsko energijo, dobro počutje in predvsem: zdravje. Po njegovi smrti so se pojavila ugibanja: Je Atkins umrl zaradi ‘atkinsove diete‘?

Nemški znanstveni novinar Bas Kast v knjigi Prehranski kompas opravi s kaosom na področju hrane. Obdelal je več kot tisoč prehranskih študij, da bi mite o prehrani ločil od resničnih dejstev, in napisal prehransko knjižno uspešnico.

V začetku leta 2004 je bilo časopisu Wall Street Journal posredovano poročilo newyorškega mrliškega oglednika, ki je bilo pravzaprav strogo zaupno in ni bilo namenjeno javnosti. Na dokumentu, ki je bil na vrhu opremljen z oznako CONFIDENTIAL (zaupno), je bil datum 17. april 2003, in moški, ki je na ta dan umrl in o katerem je bilo poročilo, se je imenoval Robert Atkins, izumitelj atkinsove diete.

image
Profimedia Skromni dr. Robert Atkins: ”Atkinsova dieta je za vaše zdravje najbolj učinkovita.”

Dotlej je vedno veljalo, da je Atkins pri starosti 72 let umrl zjutraj na poti v službo. Spodrsnilo naj bi mu bilo na poledenelem pločniku, z glavo naj bi priletel ob tla in umrl zaradi posledic udarca. Kot je kazalo, je šlo za trapasto, usodno nesrečo. Poročilo mrliškega oglednika pa je razkrilo, da ta zgodba o nesreči morda ne predstavlja celotne resnice oziroma je dalo povod za vse mogoče špekulacije. V poročilu so bile na roko načečkane medicinske kratice MI, CHF in HTN. MI pomeni miokardni, torej srčni infarkt, CHF pomeni congestive heart failure, v slovenščini srčna insuficienca, HTN pa je kratica za hypertension, visok krvni tlak. Karkoli je že bil neposredni vzrok za njegov padec (Poledenel pločnik? Kolaps ali infarkt?) – dr. Robert Atkins je bil očitno hud srčni bolnik. Poleg tega je dejstvo, da je Atkins že v letu pred smrtjo, leta 2002, doživel zastoj srca, sicer domnevno zaradi virusne okužbe.

Njegovi oboževalci in zaničevalci

In s tem se je stari spor spet razvnel – spor med gorečimi Atkinsovimi oboževalci in ogorčenimi Atkinsovimi zaničevalci. Medtem ko so privrženci še naprej strastno zagovarjali dieto svojega guruja, za nasprotnike zdaj ni bilo več nobenega dvoma: "Jasno, atkinsova dieta je bila tista, ki je ubila Atkinsa!"

Poleg tega, da bo v tem primeru težko dognati resnico, je Atkinsov popis bolezni tako ali tako zasebna stvar, ki se nas pravzaprav ne tiče. A proti tej domnevi govori dejstvo, da je njegova dieta ena od najslavnejših na svetu, ki izstopa bolj kot katera koli druga.

In Robert Atkins, ki je svojo dieto – bil je pač skromen – poimenoval po sebi, se je z vsemi silami zavzemal za svoj način prehranjevanja. Obstajajo fotografije, na katerih v objektiv moli ponve s pošteno zapečeno slanino in jajci na oko ali z velikim priborom za zrezke pozira pred velikansko pečenko in se uživaško smehlja. Atkins atkinsove diete ni samo zagovarjal, temveč jo je živel.

Dr. Atkins kot zdravnik svojim pacientom poleg tega ni obljubljal le "hujšanja brez lakote", temveč povsem novo življenjsko energijo, dobro počutje in predvsem: zdravje. "Atkinsova dieta je za vaše zdravje učinkovitejša od vseh, kar jih imate na voljo," se je Atkins leta 1992 hvalil v svoji knjigi Revolucija v prehrani in v njej eksplicitno razglasil tudi zaščito pred tisto težavo, za katero se je pozneje izkazalo, da je zaradi nje trpel tudi sam: "Atkinsova dieta je visokoenergetska dieta. Je hitra in trajna rešitev za številne nadloge, o katerih bolniki tožijo svojim zdravnikom: za utrujenost, razdražljivost, potrtost, težave z zbranostjo, glavobole, nespečnost, omotičnost, bolečine v sklepih in mišicah, zgago, vnetje debelega črevesa, zastajanje tekočine v telesu, predmenstrualni sindrom, celo za odvisnost od tobaka. Poleg tega se ob tej dieti nenavadno hitro izboljšajo še druge bolezni, na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in večina srčnožilnih bolezni. Ko sem začel predpisovati dieto, sem bil zdravnik kardiolog in še danes od 30 do 40 odstotkov mojih bolnikov predstavljajo ljudje s srčnožilnimi boleznimi. Lahko si torej predstavljate, da moj uspeh temelji na koristnosti tovrstne prehrane za srce.”

Poljubne količine mesa, nič sladkorja

Atkins je bil utelešenje low carb guruja. Kdor želi shujšati, se po njegovem programu lahko baše s poljubnimi količinami mesa, rib, sira, salam, slanine, masla, smetane in jajc, vendar se mora zato odpovedati ogljikovim hidratom, kot so sladkor, kruh, krompir, testenine in riž. Pri Atkinsu vir energije ni le velik delež maščob, temveč tudi kar precej velika količina proteinov: okoli 30 odstotkov zaužitih kalorij izvira iz – pretežno živalskih – beljakovin. Veliko več beljakovin od 14 odstotkov, kolikor jih zaužijemo običajno. To, da te količine proteinov v nas izzovejo določeno sitost, po prebranem prvem poglavju ne bi smelo biti preveliko presenečenje.

Atkins je živel in umrl z atkinsovo dieto

Atkinsova dieta (in nasploh diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov) ni zaman še danes zelo priljubljena. In res: kar zadeva izgubo teže, je atkins zelo uspešen, predvsem kratkoročno. Diete so v veliki meri individualna stvar, a pavšalno rečeno obstaja le malo diet, s katerimi je mogoče tako hitro stopiti toliko kilogramov kot z atkinsovo.

Skupina raziskovalcev na Univerzi Stanford v Kaliforniji je pred leti primerjala rezultate 48 resnih testov diet. Rezultati so bili objavljeni v priznani ameriški strokovni medicinski reviji JAMA. Povzetek se glasi: po šestih mesecih ljudje z atkinsovo dieto v povprečju izgubijo – razlike med posamezniki so, kot rečeno, občutne – dobrih deset kilogramov. To sicer ni revolucionarno več kot pri konkurenčnih programih, a pri atkinsu lahko pojemo, kolikor želimo, česar za večino diet seveda ne moremo trditi. V tem pogledu primerjava ni zares poštena in kljub temu govori v prid atkinsu.

A podatki kažejo, da se ta osupljivi atkinsov plus sčasoma izgubi. Testne osebe se približno šest mesecev po dieti – katerikoli – postopoma spet zredijo. Vedno bolj se odmikajo od diete in se vrnejo k svojim starih prehranjevalnim navadam. Po enem letu znaša minus v povprečju "le" še dobrih pet kilogramov. V tem trenutku razlike med atkinsom in drugimi programi v veliki meri izginejo; obstaja celo nekaj diet z nizko vsebnostjo maščob, ki so se odrezale (minimalno) bolje.

Zakaj številni obupajo?

Seveda si vsak raziskovalec želi pridne, ubogljive testirance. Resničnost pa je takšna, da se le peščica sodelujočih stoodstotno drži priporočenih smernic. (Kar je razumljivo: vedeti morate, da ljudje v znanstvenem eksperimentu po naključju pristanejo v določeni dietni skupini, to se imenuje "randomiziranje". To pomeni, da si diete, ki se je bodo morali odslej dan za dnem držati, ne morejo izbrati sami, in če dieta ni po njihovem okusu, so pač imeli smolo.) Večina testnih oseb bolj ali manj goljufa ali je površna. Malomarnost iz tedna v teden in iz meseca v mesec narašča. To se pokaže pri tako rekoč vseh dietah, v posebni meri pa se kaže pri ekstremnih shujševalnih programih, med katere za mnoge sodi tudi atkinsova dieta.

Tudi to je osupljiva ugotovitev: celo ali ravno atkinsova dieta, ki se zdi v prvem trenutku zares okusna, da ne rečemo prava gostija, za večino od nas na dolgi rok ni tako privlačna, kot se zdi na začetku. Številni zato obupajo.

Ironija pa je, da se prav tu skriva dobra novica. Kajti ravno določene diete, bogate z beljakovinami (Atkins je najbolj znan primer) – naj so, kar se tiče hitrega hujšanja, še tako učinkovite –, so na dolgi rok prej kot ne nezdrave, in "nezdravo" je najbrž zelo mila oznaka.

image
Založba Učila
Anketa

Kdaj boste obiskali grobove svojcev?

Sudoku