Banka Slovenija pri potrošniških kreditih pritiska na zavoro. Od naslednjega meseca nova pravila

Jelka Zupanič, 10.10.2019
Sašo Bizjak

Od novembra bodo lahko banke podeljevale potrošniška posojila za največ 84 mesecev, je najavila centralna banka, a le, če bo kreditojemalcu po plačilu obroka ostalo za življenje 674 evrov in še 231 evrov za vsakega otroka.

Banka Slovenije oziroma svet naše centralne banke bo zaradi avgustovske skoraj 12-odstotne rasti potrošniških posojil (povprečno so si ljudje sposojali 8000 evrov ali 2000 evrov več kot lani) bankam predpisal, kje so meje, do katerih se potrošniki pri njih še lahko zadolžujejo brez pretiranih tveganj. Banko Slovenije namreč skrbi trend rasti potrošniških posojil. "Javnosti želimo sporočiti, kje so po našem videnju meje zdravega zadolževanja," je pojasnil ukrepe viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Dodatna omejitev, koliko mora ostati kreditojemalcu

Od novembra bodo tako banke smele podeljevati potrošniška posojila za največ sedem let oziroma 84 mesecev. Obvezno pa bodo morale spoštovati tudi novo, bolj omejevalno razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. To razmerje ne bo smelo preseči 50 odstotkov za kreditojemalca z nižjim dohodkom od dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Kreditojemalcu mora, potem ko odplača obrok oziroma servisira dolg, ostati za življenje vsaj znesek neto minimalne plače oziroma 76 odstotkov bruto minimalne plače. Če ima vzdrževane družinske člane, pa ustrezno več. Ko je odstotke prelil v evre, je direktor oddelka finančne stabilnosti in makrobonitetne politike v Banki Slovenije Tomaž Košak dejal, da mora kreditojemalcu za življenje ostati 674 evrov, za preživljanje enega otroka pa še 231 evrov.

Košak: Zadolženost gospodinjstve še ni problematična
"V slovenskih bankah je trenutno odobrenih 20,9 milijarde evrov potrošniških posojil, vsega dolga gospodinjstev Slovenije je približno za 14,7 milijarde evrov, od tega je 12,7 milijarde evrov posojil. Večino so jih odbrile slovenske banke, kar 85 odstotkov, samo 10 odstotkov drugi finančni posredniki, v glavnem prek lizing družb, del pa drugi finančni posredniki. Dejansko lahko rečemo, da zadolženost slovenskih gospodinjstev dosega okoli 31 odstotkov BDP in še ni problematična. Seveda če pogledamo trenutno stanje. Tisto, na kar smo opozorili, je torej problem trendnega gibanja in seveda dinamika naraščanja potrošniških posojil in prav tako kreditnih standardov," je pojasnil direktor oddelka finančne stabilnosti in makrobonitetne politike v Banki Slovenije Tomaž Košak.

Tudi pri stanovanjskih posojilih bo postalo za banke obvezno zgoraj opisano razmerje med letnim stroškom kreditojemalca za odplačilo dolga in njegovim letnim neto dohodkom. Sicer pa bistvenih novosti pri stanovanjskih posojilih v Banki Slovenije včeraj niso napovedali. Da naj razmerje med zneskom posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov, bo ostalo le njihovo priporočilo poslovnim bankam. Predvsem pa bodo ukrepi centralnih bankirjev bankam dovoljevali, da se opisanih zavezujočih zahtev po novembru ne držijo v prav vsakem primeru. Do 15 odstotkov novoodobrenih potrošniških posojil bodo lahko banke posodile tudi za več kot sedem let, vendar ročnost te šestine posojil ne bo smela biti daljša kot deset let. Pri obeh vrstah posojil pa bodo bankam dovoljena tudi odstopanja od upoštevanja obveznega razmerja med kreditojemalčevim letnim stroškom servisiranja dolga in njegovim letnim dohodkom, vendar največ do desetine zneska novoodobrenih posojil.

Rast potrošniških posojil v popolnem nasprotju

Viceguverner Dolenc je pojasnil, da so se za ukrepe odločili, ker se po njihovih lanskih priporočilih za podeljevanje potrošniških posojil tveganja zaradi rasti potrošniških posojil ne zmanjšujejo. Letne rasti presegajo dvomestno številko, skoraj četrtina zneska vseh teh posojil je odstopala od priporočil. Rast stanovanjskih posojil se je v zadnjih letih ustalila pri petih odstotkih in je vzdržna in normalna, posojila podjetjem ostajajo nizka, ne dosegajo pet odstotkov, a je njihova rast stabilna. Potrošniška posojila pa izjemno hitro rastejo.

Združenje bank: izrazito pretirano
Na ukrepe – take so sprejele le tri članice EU – so se odzvali v Združenju bank Slovenije. Ukrep je izrazito pretirano omejevalen in "velikemu številu gospodinjstev v Sloveniji praktično onemogoča ali pa vsaj radikalno omejuje dostop do najetja kreditov pri bankah in hranilnicah in s tem nakup trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin". Ker pa zadeva le banke in hranilnice, bo zaradi dikriminatornosti ravno najšibkejše dele populacije dodatno spodbujal k zadolževanju tam, kjer so problematične tako cene posojil kot izterjava v primeru neplačevanja.
V združenju menijo, da proti taki omejevalnosti govori tudi majhno število tistih, ki kreditov tudi med krizo niso vračali. Poleg tega je slovensko prebivalstvo med najnižje zadolženimi v Evropi in dosega visoke rasti prihrankov. V posameznih bankah ukrepa včeraj uradno niso komentirali, po naših neuradnih informacijah pa bodo omejitve občutno vplivale na dobičke bank. Potrošniški krediti so namreč med najdonosnejšimi bančnimi produkti.

Dolenc je dejal, da si zato želijo: "Da gredo vsi segmenti bančnega kreditiranja z roko v roki z makroekonomskimi parametri. Težko si predstavljamo, da je gospodarska rast manj kot triodstotna, da razpoložljivi dohodek raste med nič in tremi odstotki, da imamo zgodovinsko visoko stopnjo zaposlenosti in nizko brezposelnost, ki se lahko samo še obrne, hkrati pa gre specifičen segment bančnega kreditiranja v smer, ki je s temi trendi v popolnem nasprotju. Težko torej rečem, ali je prava rast ravno pet, šest ali sedem odstotkov ali več, mora pa biti nižja, na kar smo tudi opozarjali. Omenil sem tudi, da je rast stanovanjskih kreditov, ki je v zadnjih letih stabilna pri petih odstotkih, tista, ki jo imamo še za vzdržno, racionalno in smiselno rast teh posojil."

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku