Bi doma imeli kivi? Kaj pa kostanj?

Katarina Kukovica, dipl. inž. agr., 27.1.2019
Profimedia

Tukaj je nekaj nasvetov, kako jih pravilno rezati in vzdrževati.

Kivi je bujno rastoča vzpenjavka, ki izvira iz subtrobskih predelov. Pri nas dobro uspeva v vinorodnih območjih oziroma zmerno toplih krajih. Nekatere sorte obrodijo tudi v hladnem podnebju, vendar je za kivi treba izbrati zavetno in toplo rastišče. Zelo dobro je zaščiten ob hišnem zidu, lahko pa ga gojimo tudi na trdni pergoli ali ob visokem ogrodju, narejenem iz lesa ali žic.

image
Profimedia

Za svojo rast potrebuje kisla tla, z vrednostjo pH 5,5–6,5. Če tla niso dovolj kisla, jim je treba dodati veliko šote. Najprimernejši čas za sajenje je spomladi, kajti s tem preprečimo, da bi mlado rastlino poškodovala že prva zima. Kivi je večinoma dvodomna rastlina (moški in ženski cvetovi so na ločenih rastlinah), zato moramo poleg ženske rastline posaditi tudi moško rastlino. Moška rastlina oplodi 6-7 ženskih rastlin.

Kivi, Actinidia deliciosa

image
Profimedia

Zelo pomembna je rez, kajti s tem poskrbimo, da ima rastlina dovolj rodnih poganjkov. Najprimernejši čas obrezovanja je proti koncu zime ali zgodaj spomladi, preden požene rast. Skozi vse rastno dobo rastlino vršičkamo, da omejimo rast. Po sajenju skrajšamo eno steblo na 30 cm. Vodilni poganjek privežemo k palici, ki je pritrjen navpično, da raste navzgor. Nekaj stranskih poganjkov, ki se razvijeta kasneje, pustimo, kajti oblikujeta se stalna rodna kraka. Ko kraka dosežeta dolžino enega metra, njuna vršička odščipnemo in začnemo vzgajati nov vodilni poganjek. Vzdolž krakov pustimo, da se na rastlini razvijejo stranske rodne vejice na razdalji 50 cm. Na rodnih vejicah odščipnemo vršičke, ko imajo pet listov. Vse druge stranske poganjke, ki se še razvijajo, in poganjke iz stranskih krakov ščipamo vso rastno dobo. Prihodnje leto rastlina obrodi na teh kratkih poganjkih. Ko sadeže oberemo, rodne poganjke porežemo do dveh zdravih brstov za zadnjim plodom. Tako se začne oblikovati sistem reznikov. Kasneje (tri leta) odrežemo vse do spečega brsta blizu glavnega kraka. Poganjke krajšamo na pet listov, tako da se ponovno vzpostavi sistem reznikov.

Kivi je bujno rastoča vzpenjavka, ki izvira iz subtrobskih predelov. Pri nas dobro uspeva v vinorodnih območjih oziroma zmerno toplih krajih. Nekatere sorte obrodijo tudi v hladnem podnebju, vendar je za kivi treba izbrati zavetno in toplo rastišče. Zelo dobro je zaščiten ob hišnem zidu, lahko pa ga gojimo tudi na trdni pergoli ali ob visokem ogrodju, narejenem iz lesa ali žic. Za svojo rast potrebuje kisla tla, z vrednostjo pH 5,5–6,5. Če tla niso dovolj kisla, jim je treba dodati veliko šote. Najprimernejši čas za sajenje je spomladi, kajti s tem preprečimo, da bi mlado rastlino poškodovala že prva zima. Kivi je večinoma dvodomna rastlina (moški in ženski cvetovi so na ločenih rastlinah), zato moramo poleg ženske rastline posaditi tudi moško rastlino. Moška rastlina oplodi 6-7 ženskih rastlin.
Zelo pomembna je rez, kajti s tem poskrbimo, da ima rastlina dovolj rodnih poganjkov. Najprimernejši čas obrezovanja je proti koncu zime ali zgodaj spomladi, preden požene rast. Skozi vse rastno dobo rastlino vršičkamo, da omejimo rast. Po sajenju skrajšamo eno steblo na 30 cm. Vodilni poganjek privežemo k palici, ki je pritrjen navpično, da raste navzgor. Nekaj stranskih poganjkov, ki se razvijeta kasneje, pustimo, kajti oblikujeta se stalna rodna kraka. Ko kraka dosežeta dolžino enega metra, njuna vršička odščipnemo in začnemo vzgajati nov vodilni poganjek. Vzdolž krakov pustimo, da se na rastlini razvijejo stranske rodne vejice na razdalji 50 cm. Na rodnih vejicah odščipnemo vršičke, ko imajo pet listov. Vse druge stranske poganjke, ki se še razvijajo, in poganjke iz stranskih krakov ščipamo vso rastno dobo. Prihodnje leto rastlina obrodi na teh kratkih poganjkih. Ko sadeže oberemo, rodne poganjke porežemo do dveh zdravih brstov za zadnjim plodom. Tako se začne oblikovati sistem reznikov. Kasneje (tri leta) odrežemo vse do spečega brsta blizu glavnega kraka. Poganjke krajšamo na pet listov, tako da se ponovno vzpostavi sistem reznikov.

Kosteničevje, Kovačnik, Lonicera sp.

image
Profimedia

Kosteničevje oziroma kovačnik je listopadna, deloma vedno zelena ali vedno zelena vzpenjavka z olesenelimi stebli, ki odlično prekriva zidove in ograje. Gojimo jo zaradi lepih prijetno dišečih cvetov, nekatere vrste pa tudi zaradi živobarvnih jagod. Japonsko kosteničevje (L. japonica) je vednozelena ovijalka z olesenelimi stebli. Dišeči in kremasto beli cvetovi cvetijo vse poletje in jesen. Obrezujemo zgodaj spomladi. Pri odrasli rastlini skrajšamo predolge poganjke in s tem večkrat omejimo velikost. Pri rastlinah, ki so posajene na novo, je treba mlade rastline skrajšati za dve tretjini, tako iz najboljših poganjkov oblikujemo ogrodje. Poganjke je treba na začetku privezati, kasneje pa se začnejo ovijati. Gozdni kovačnik (L. periclymenum) je listopadna vzpenjavka, ki cveti celo poletje v dvobarvnih odtenkih. Obrezujemo ga po cvetenju. Skrajšamo poganjke, na katerih so bili cvetovi. Stranske poganjke krajšamo do dveh ali treh brstov od glavnega stebla. Lahko ga tudi pustimo in ga ne obrezujemo, vendar se rado zgodi, da ogolijo stebla pri osnovi. Tako pri japonskem kosteničevju, kot tudi gozdnem kovačniku rastlino pomladimo tako, da pozimi ai zgodaj spomladi vsa stebla porežemo do 60 cm nad osnovo.

Kosteničevje oziroma kovačnik je listopadna, deloma vedno zelena ali vedno zelena vzpenjavka z olesenelimi stebli, ki odlično prekriva zidove in ograje. Gojimo jo zaradi lepih prijetno dišečih cvetov, nekatere vrste pa tudi zaradi živobarvnih jagod. Japonsko kosteničevje (L. japonica) je vednozelena ovijalka z olesenelimi stebli. Dišeči in kremasto beli cvetovi cvetijo vse poletje in jesen. Obrezujemo zgodaj spomladi. Pri odrasli rastlini skrajšamo predolge poganjke in s tem večkrat omejimo velikost. Pri rastlinah, ki so posajene na novo, je treba mlade rastline skrajšati za dve tretjini, tako iz najboljših poganjkov oblikujemo ogrodje. Poganjke je treba na začetku privezati, kasneje pa se začnejo ovijati. Gozdni kovačnik (L. periclymenum) je listopadna vzpenjavka, ki cveti celo poletje v dvobarvnih odtenkih. Obrezujemo ga po cvetenju. Skrajšamo poganjke, na katerih so bili cvetovi. Stranske poganjke krajšamo do dveh ali treh brstov od glavnega stebla. Lahko ga tudi pustimo in ga ne obrezujemo, vendar se rado zgodi, da ogolijo stebla pri osnovi. Tako pri japonskem kosteničevju, kot tudi gozdnem kovačniku rastlino pomladimo tako, da pozimi ai zgodaj spomladi vsa stebla porežemo do 60 cm nad osnovo.

Navadni divji kostanj, Aesculus hippocastanum

image
Profimedia

Navadni divji kostanj je listopadno, popolnoma trdno prezimno drevo, ki ima močno razvejano krošnjo. Njegovi cvetovi so beli z rumenimi in rdečimi pegami, ki spomladi cvetijo v velikih latastih socvetjih. Listavce obrezujemo v dobi mirovanja, zato je najprimernejši čas jesen, ko listje odpade, in vse do sredine zime. Navadni divji kostanj gojimo kot visokodebelno drevo z osrednjo voditeljico. Gre za ohranjanje glavnega debla, ki je pri tleh (2-3 m) golo. Odraslo drevo zelo malo obrezujemo. Bohotivke je treba odstraniti takoj, ko jih vidimo. Prav tako odstranimo poganjek na vodoravni stranski veji, s tem preprečimo težko rast.

Navadni divji kostanj je listopadno, popolnoma trdno prezimno drevo, ki ima močno razvejano krošnjo. Njegovi cvetovi so beli z rumenimi in rdečimi pegami, ki spomladi cvetijo v velikih latastih socvetjih. Listavce obrezujemo v dobi mirovanja, zato je najprimernejši čas jesen, ko listje odpade, in vse do sredine zime. Navadni divji kostanj gojimo kot visokodebelno drevo z osrednjo voditeljico. Gre za ohranjanje glavnega debla, ki je pri tleh (2-3 m) golo. Odraslo drevo zelo malo obrezujemo. Bohotivke je treba odstraniti takoj, ko jih vidimo. Prav tako odstranimo poganjek na vodoravni stranski veji, s tem preprečimo težko rast.

Članek je bil objavljen v januarski številki revije ROŽE IN VRT.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku