Starejši največ pridobijo s cepljenjem proti gripi

Andreja Kutin Lednik, 6.4.2019
Profimedia

Letos je za gripo v Sloveniji umrlo 160 ljudi. Cepiva so pri starejših od 65. let zaradi staranja imunskega sistema sicer manj učinkovita, a so toliko pomembnejša, saj ključno pripomorejo k zmanjšanju zapletov, ki se lahko pojavijo pri gripi.

Cepljenje proti gripi ni le samozaščitni ukrep, ki deluje bolj, kot je morda videti na prvi pogled. Preprečuje tudi antibiotično apokalipso, ki postaja resna težava. Z dr. Nino Gorišek Miksić, predstojnico Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, o pomenu cepljenja proti nalezljivim boleznim.

"90 odstotkov vseh smrti zaradi gripe se po svetovni statistiki zgodi pri starejših od 65 let"

Ob stoletnici španske gripe je verjetno dobro, da opomnimo, da je medicina od takrat naredila velik napredek. Z razvojem cepiv se pandemije, ki so morile milijone, ne morejo več zgoditi. A kljub temu zavedanju je precepljenost, sploh ko ne gre za obvezni program, nizka. Zakaj?

"V teh sto letih je največji napredek zagotovo iznajdba antibiotikov, ki so močno spremenili potek infekcijskih bolezni. Še vedno pa so infekcijske bolezni smrtne pri rizičnih skupinah - to so kronični bolniki in starostniki. Ko obolijo ti, gre pogosto bolezen svojo pot, četudi jo ustrezno zdravimo z antibiotiki. Zato je bistveno, da ti bolniki ne obolijo, da preprečimo obolevanje nasploh. Na vprašanje, zakaj se ne cepijo, ni enoznačnega odgovora. Zdravniki se trudimo, da izkoristimo vsako priložnost za ozaveščanje, a fokus starejših velikokrat ni na cepljenju, ker se to pogosto povezuje z otroki."

Menite, da bi bila precepljenost boljša, če se bi preprosto cepili pri osebnem zdravniku?

"Najbrž bi bilo najlažje, da bi bolnik, ko pride po svoj trimesečni recept, zavihal rokav in se cepil. Vemo, da obstajajo domovi starejših občanov, kjer imajo 80-odstotno precepljenost. Res je, da je tam organizacija lažja. Res je tudi, da so izbrani zdravniki preobremenjeni že z obilico drugega dela. Če se izboljša njihova situacija, če si res želimo dobro zdravstvo, ima to pomembne dolgoročne učinke. Starostnik, ki se cepi, nato ne bo obiskal zdravnika še trikrat čez zimo. A te rešitve so v pristojnosti drugih služb. Je pa izbrani zdravnik tisti, ki mu človek najbolj zaupa, zaupanje pa je pri cepljenju osnova vsega."

image
Sašo Bizjak Cepiva so pri starejših manj učinkovita, a toliko bolj pomembna, saj pomembno zmanjšajo zaplete.

Vemo, da nam antibiotikov primanjkuje, ugledne inštitucije napovedujejo antibiotično apokalipso. Cepljenje manjša porabo antibiotikov in s tem tudi možnost razvoja na antibiotike odpornih bakterij.

"Ta grožnja je enaka globalnemu segrevanju. Na to opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, o tem so govorili v Davosu, zgodi se le malo. Konkretno. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki ga poleg gripe svetujemo starostnikom, dokazano zmanjša obolevnost za okužbami vnetja srednjega ušesa pri otrocih. Vnetja srednjega ušesa pa so najbolj pogost razlog za predpisovanje antibiotikov v otroški dobi. In tisti otroci, ki prejmejo veliko antibiotikov, razvijejo odpornost na antibiotike. Te iste bakterije se lahko prenesejo na njihove babice in dedke. Pnevmokoki so namreč v nosno-žrelnem prostoru in se prenašajo kapljično. In pnevmokoki so obenem tudi najbolj pogosti povzročitelji pljučnice.

Na Japonskem so celo razmišljali, da bi gripo odpravili tako, da bi cepili vse otroke. Gripa se prične v vrtcih, potem se prenese starše, nato na starostnike. Cepljenje najprej zmanjša obolevnost za virusnimi okužbami, ampak gripa se zaplete s sekundarnimi bakterijskimi pljučnicami, za katere potem predpišemo precej antibiotikov. Znano je, da število predpisanih antibiotikov vpliva na celokupno odpornost bakterij v družbi. Kajti sleherna doza antibiotika, tudi če je pravilna in v pravilnem trajanju, ima za posledico odpornost bakterij."

"Žal cepivo za gripo ni tako učinkovito, kot so nekatera druga cepiva, ampak cepljenje je še vedno smiselno, četudi cepljeni ljudje zbolijo za gripo. Kljub temu, da obolimo, ne obolimo za pljučnico in ne umremo."

Največje je tveganje pri starostnikih, opozarjate infektologi, cepljenje priporočate ljudem, starim nad 65 let. Letos je za gripo v Sloveniji umrlo 160 ljudi. Kdo umira?

"Večinoma ljudje, ki bi res pridobili s cepljenjem, torej starejši od 65 let in kronični bolniki, ljudje, ki imajo pridružene srčne ali pljučne bolezni. 90 odstotkov vseh smrti zaradi gripe se po svetovni statistiki zgodi pri starejših od 65 let. Zato je to skupina, ki jo je treba spodbuditi k cepljenju. Je pa res, da je učinkovitost cepljenja pri starejših nižja zaradi staranja imunskega sistema. Žal cepivo za gripo ni tako učinkovito, kot so nekatera druga cepiva, ampak cepljenje je še vedno smiselno, četudi cepljeni ljudje zbolijo za gripo. Kljub temu, da obolimo, ne obolimo za pljučnico in ne umremo. Cepljenje proti gripi morda ni 100-odstotno učinkovito pri preprečevanju gripe, a prepreči pljučnico v 70 odstotkih, smrt pa v več kot 80 odstotkih."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku