Bodo obrtniki ostali brez pokojnin?

Tanja Fajnik Milakovič, 26.4.2019
Igor Napast

Rešitev predsednik uprave Bojan Jean vidi v 30-odstotnem znižanju pokojnin, a so ta predlog na aprilski skupščini zavrnili. Še enkrat bodo o tem razpravljali in glasovali 13. maja.

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) nima dovolj sredstev, da bi dolgoročno še naprej izplačeval več tisoč upokojenim obrtnikom obljubljene poklicne pokojnine. Vsaj ne v takšni višini, kot jih je do zdaj, pravi predsednik uprave SOP Bojan Jean. Uprava je skupščini SOP zato že v začetku aprila predlagala, da bi znižali te pokojnine za 30 odstotkov, a je skupščina predlog zavrnila navkljub opozorilom, da je finančno stanje sklada skrajno resno in da je možna celo njegova likvidacija. Za 13. maj so zato ponovno sklicali skupščino SOP z enakim dnevnim redom. "Pričakujemo, da bodo člani skupščine še enkrat premislili in vendarle sprejeli naše predloge," pravi Jean. In dodaja: "Če sklad ne bo znižal pokojnin iz 'starih' zavarovanj, bo najprej prenehal izvajati 'nova' zavarovanja, za katera je sicer dovolj sredstev. Ta bo treba prenesti na novo zavarovalnico ali pa jih vrniti zavarovancem, počasi pa bo po tem ugasnilo tudi poklicno pokojninsko zavarovanje."

image
Igor Napast V državni pokojninski sistem so začeli obrtniki vplačevati premije šele leta 1965, iz njega pa so se jim prve pokojnine začele izplačevati po letu 1985.
 

Glede na dosedanja stališča Agencije za zavarovalni nadzor, ki bdi nad poslovanjem sklada, in resornega ministrstva za delo obstaja namreč grožnja, da bodo SOP prepovedali izvajanje novih produktov, torej prostovoljnega in investicijskega pokojninskega zavarovanja. Sicer pa je glavni razlog za negotovo usodo SOP dolgoletno pravdanje z državo, ker jim ta ne želi financirati starih pokojninskih načrtov še iz časa nekdanje skupne države. Teh ne tržijo več že od leta 1996, po zadnjih podatkih pa je vanje vključenih več kot 12 tisoč članov, večinoma že upokojenih obrtnikov, ki danes dobivajo v povprečju okoli 85 evrov dodatne rente k svoji pokojnini. Od države pričakujejo, da jim bo iz proračuna nakazala najmanj 78 milijonov evrov. V preteklosti so že tožili državo zaradi obveznosti do nekdanjih obrtnikov in podjetnikov, ki so v sklad vstopili pred letom 1983, in iztožili več kot 100 milijonov evrov. Sicer pa je bil sklad ustanovljen leta 1956 kot nekakšen vzporeden zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, saj ti v času po drugi svetovni vojni niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot drugi državljani. V državni pokojninski sistem so začeli obrtniki vplačevati premije šele leta 1965, iz njega pa so se jim prve pokojnine začele izplačevati po letu 1985. Da bi popravili to krivico, je državni zbor leta 2016 sprejel zakon o poračunavanju finančnih obveznosti države iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in določil letno povračilo, ki ga mora skladu plačevati država. Leta 2000 pa je prišlo do spremembe zakona, s katerim se je letno povračilo skladu zmanjšalo s približno šest milijonov evrov na 600.000 evrov. Sklad tako nima več dovolj denarja, da bi lahko izplačal pokojnine v sedanjem obsegu vsem svojim članom, čeprav upravlja 200 milijonov evrov in letno izplača za približno 9,8 milijona evrov pokojnin.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku