Čas prezračevanja v kurilni sezoni

Dušan Waldhütter, 24.2.2019
Shutterstock

Vseslovenska raziskava je pokazala, da je v Ljubljani čas prezračevanja najkrajši, v Mariboru pa najdaljši. Po učinkovitem prezračevanju med regijami vodi obalno-kraška.

V času kurilne sezone s pravilnim prezračevanjem prostorov vzdržujemo kakovosten zrak pri ugodni temperaturi. Pravilno prezračevanje je pomembno, ne samo zaradi zmanjšanja stroškov ogrevanja, temveč predvsem zaradi zdravja. Cilj pravilnega prezračevanja je, da pri minimalni izgubi toplote dosežete dobro kakovost zraka v prostoru. Izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih pomeni zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida in vlažnosti, na primer po kuhanju. Povečana koncentracija ogljikovega dioksida povzroča zaspanost in zmanjša naše delovne sposobnosti, večja vlažnost zraka pa poveča nevarnost ustvarjanja zidne plesni v bližini oken.

image
Shutterstock

Večina odpira okna

"Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije oziroma REUS 2017 je pokazala, da od 1015 anketiranih gospodinjstev velika večina prostore še vedno prezračuje na naraven način z odpiranjem oken in vrat," pravi Rajko Dolinšek, direktor Informa Echo in vodja projekta REUS. "Gospodinjstva, ki prezračujejo na naraven način, smo vprašali, koliko časa imajo v zimskem času odprta okna pri prezračevanju. Seveda pa pri učinkovitem prezračevanju ni pomemben le čas, temveč tudi način prezračevanja, torej ali okna odpremo na stežaj ali na kip, ter zapiranje termostatskih ventilov na radiatorjih, če so ti nameščeni."

image
Shutterstock Velika večina gospodinjstev v Sloveniji prostore še vedno prezračuje naravno, z odpiranjem oken in vrat. Zanimivo je, da najučinkoviteje prezračujejo slovenska gospodinjstva z višjimi prihodki.

Spremembe pri ravnanju

Primerljivo z letom 2015 je pri trajanju prezračevanja opažen pozitiven trend: statistično značilno je narasel delež tistih, ki imajo pri posameznem odpiranju oken ta v povprečju odprta do 5 minut, in upadel je delež tistih, ki imajo okna odprta od 5 do 10 minut ali več kot 10 minut. Opažena sta bila še dva trenda: med gospodinjstvi, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile, je večji delež anketiranih gospodinjstev, ki med prezračevanjem včasih zaprejo ventile na radiatorjih, med gospodinjstvi, ki imajo okno v kopalnici, pa se je zmanjšal delež tistih, ki imajo okno občasno odprto na kip.

Polovica ne zapira ventilov

Rezultati raziskave REUS 2017 kažejo, da ima v času kurilne sezoni pri posameznem odpiranju dobra tretjina (37 %) slovenskih gospodinjstev v povprečju odprto okno do 5 minut, slaba polovica (44 %) od 5 do 10 minut in slaba petina (17 %) več kot 10 minut. Pozitiven trend je opaziti predvsem pri enodružinskih stavbah: dve petini prezračujeta do 5 minut, slaba polovica od 5 do 10 minut, najmanj pa je tistih, ki prezračujejo dlje kot 10 minut. Manj izražen pozitivni trend je opažen tudi pri večstanovanjskih stavbah: dobra tretjina prezračuje do 5 minut, dobri dve petini od 5 do 10 minut in dobra petina več kot 10 minut.

image
Shutterstock Pravilno prezračevanje - da pri minimalni izgubi toplote dosežete dobro kakovost zraka v prostoru - ni pomembno le zaradi zmanjšanja stroškov ogrevanja, temveč predvsem zaradi zdravja.

Slaba četrtina anketiranih gospodinjstev, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile, te med prezračevanjem vedno zapira, dobra četrtina včasih, slaba polovica pa tega ne stori nikoli. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z občasnim odpiranjem okna na stežaj, skoraj ves čas odprto okno na kip je najbolj pogosto v spalnici, kopalnici in dnevni sobi.

Nasveti za prezračevanje
Glede pogostosti in trajanja prezračevanja energetski svetovalci priporočajo naslednje:
• Boljše je prezračevati večkrat in krajše z odpiranjem oken na stežaj. Kako pogosto je treba prezračevati, je odvisno od različnih dejavnikov, denimo od števila ljudi v prostoru in njihovih dejavnosti.
• Nižja ko je zunanja temperatura, krajše naj bo prezračevanje. V času hladnih mesecev, kot so december, januar in februar, ne prezračujte več kot 5 minut. V prehodnih obdobjih (november, marec) pa ne več kot 10-15 minut.
Priložnost za prihranke s krajšim prezračevanjem ima petina gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah in dobra četrtina gospodinjstev z nizkimi dohodki, ki v zimskih mesecih prezračujejo več kot 10 minut. Priložnost za prihranke je tudi pri slabi polovici gospodinjstev, ki prezračujejo od 5 do 10 minut. V času hladnih zimskih mesecev (december, januar, februar) je dober učinek prezračevanja dosežen v manj kot 5 minutah.

Zanimive ugotovitve

Najučinkoviteje prezračujejo gospodinjstva z višjimi prihodki, najmanj učinkovito pa gospodinjstva z nizkimi dohodki: 12 od 100 gospodinjstev s prihodki nad 2761 EUR in 29 od 100 gospodinjstev s prihodki do 690 EUR ima odprto okno več kot 10 minut.

Najkrajši čas prezračevanja je opažen pri Ljubljančanih, kjer skoraj polovica gospodinjstev prezračuje do 5 minut oziroma od 5 do 10 minut. Najdlje pa prezračujejo Mariborčani, kjer dobra četrtina prezračuje več kot 10 minut. Sicer pa med statističnimi regijami Slovenije najučinkovitejše prezračujejo gospodinjstva v primorsko-notranjski regiji: slabi dve tretjini prezračujeta do 5 minut. Največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo več kot 10 minut, je na Koroškem, v obalno-kraški in zasavski regiji. Raziskava je ob tem razkrila dejstvo, da na navade pri ravnanju z energijo vpliva tudi deklarirani odnos do okolja: največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo do 5 minut, je med aktivnimi, sledijo skeptični in pasivni.

Anketa

Uživate mleko in mlečne izdelke?

Sudoku