Človekove pravice v podjetjih: Gospodarstvo je odsev družbe

Tina Recek, 16.7.2019
Andrej Petelinšek

Ne samo na dobiček, podjetja se morajo osredotočiti tudi na spoštovanje človekovih pravic. Neplačilo plač in prispevkov za socialno varnost je med pogostimi kršitvami, a inšpekcijskih služb je premalo.

Kdo bi se upravičeno vprašal, mar ni v 21. stoletju samoumevno, da mora tudi gospodarstvo kot eno ključnih področij družbe spoštovati, varovati in udejanjati človekove pravice. Ampak ker ni idealnega sveta, je pomembno, da zna država na temelju mednarodnih konvencij o človekovih pravicah vzpostaviti mehanizme za njihovo varstvo in odpravljanje kršitev ter da se k varstvu človekovih pravic zaveže tudi gospodarstvo," je na nedavnem forumu o nujnosti spoštovanja človekovih pravic pri poslovanju dejal zunanji minister Miro Cerar in dodal, da država mora biti pri spoštovanju človekovih pravic zgled zasebnim podjetjem.

Država naj okrepi inšpekcijske službe na področju delovnopravnih zadev

Prvih deset podjetij že podpisalo zavezo

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu obsega konkretne naloge na področju spoštovanja ustavno zajamčenih pravic, zlasti preprečevanja diskriminacije in neenakosti ter promocije enakih možnosti; promocije in varstva temeljnih delavskih pravic v celotni proizvodni verigi; preprečevanje trgovine z ljudmi in otroškega dela in boj proti tem pojavom; varstvo zdravega življenjskega okolja, ohranjanje narave in trajnostnega razvoja. Vlada Republike Slovenije je 8. novembra lani sprejela nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, pri katerem je tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) aktivno sodelovala. Vlada bo v prvih dveh letih izvajanja načrta posebno pozornost namenila spoštovanju človekovih pravic pri gospodarskih aktivnostih, ki so financirane iz proračuna, prek javnih naročil in spodbud, ter v podjetjih s kapitalsko naložbo države. Slovenija se z akcijskim načrtom uvršča v ozek krog držav EU, ki imajo pripravljen tak načrt, katerega namen je zagotoviti uresničevanje smernic Organizacije združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in s tem prispevati k zagotavljanju teh pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni ter prispevati k skladnosti politik na tem področju.

image
Robert Balen Sonja Šmuc

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je na forumu poudarila, da človekovih pravic ni mogoče ločiti od ustvarjanja. "Gospodarstvo je odsev družbe, ta pa odsev gospodarstva; kar v družbi štejemo kot splošno sprejeto, se praviloma enako odseva tudi v gospodarstvu. Kar v gospodarstvu ustvarjamo, se nazaj preliva v družbo. Dobra družba pazi na to, da omejuje možnosti slabega in nadgrajuje tiste, ki so dobri." Po njenem mnenju ni pomembno samo, da podjetje pri svojem poslovanju spoštuje človekove pravice, ampak da to zahteva tudi od svojih poslovnih partnerjev.

Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju so že podpisala podjetja BTC, Krka, Lek, Luka Koper, Plinovodi, Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Slovenski državni holding, Vzajemna in Zavarovalnica Triglav. S podpisom so se zavezali, da bodo med drugim spoštovanje človekovih pravic umestili v svoja temeljna načela, imenovali skrbnika za človekove pravice, vzpostavili notranji pritožbeni mehanizem in da bodo spoštovanje človekovih pravic spodbujali tudi pri poslovnih partnerjih.

Ali smo iznašli model za izkoriščanje tujih delavcev?
Število napotenih delavcev iz Slovenije v druge države EU se je v nekaj letih povečalo za neverjetnih skoraj 600 odstotkov. Na ta podatek so prišli v Evropski zvezi gradbenih in lesnih delavcev. Slovenija je po njihovih podatkih leta 2017 izdala 190.976 obrazcev za napotitev delavcev na začasno delo v EU, s tem pa po številu napotitev postala tretja največja sila v vsej uniji. Več kot 50 odstotkov teh delavcev je iz dejavnosti gradbeništva, kar pomeni, da Slovenija v druge države EU napoti skoraj sto tisoč gradbenih delavcev, pri čemer ima okoli 55.000 domačih delavcev. Kako je to mogoče? Odgovor se skriva v tem, kot so izpostavili v zvezi, da številni delavci z Zahodnega Balkana - Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Albanije - pridejo v EU preko Slovenije. Predsednik zveze Dietmar Schäfers je menil, da se velika večina teh napotenih gradbenih delavcev sistematično izkorišča. "Slovenija je zgradila zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju delavcev. To je popolnoma nesprejemljivo, zato je treba to prakso nemudoma ustaviti," je bil oster. Pri tem je verjetno meril na olajšave delodajalcem pri plačilu prispevkov za socialno varnost za napotene delavce. 

Nesprejemljivo sporočilo kršiteljem

image
Igor Napast Peter Svetina

S katerimi kršitvami na področju delovnopravnih zadev pa se v praksi srečujejo pri varuhu človekovih pravic? Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je odvrnil, da na leto prejmejo okoli 200 pobud z delovnopravnega področja. Pri tem se srečujejo z vsebinami, ki se nanašajo na naslednja vprašanja: neplačilo plač in prispevkov za socialno varnost ter s tem v povezavi delo nadzornih mehanizmov, odjava delavcev iz socialnih zavarovanj za nazaj, prekarne oblike dela (samozaposleni, delo za določen čas, agencijsko delo, izvajalci pristaniških storitev in drugo) oziroma prikrita delovna razmerja, reforma trga dela, nasilje na delovnem mestu (šikaniranje, mobing, trpinčenje, neustrezno plačilo nadurnega dela, neprimerni delovni pogoji ter drugo) in položaj delavcev invalidov. "Na področju zaposlenih v javnem sektorju pa so nas predvsem zaposlovali naslednji, že več let odprti problemi: status in plačilo zaposlenih v slovenskem zaporskem sistemu ter v Slovenski vojski, vračilo preveč izplačanih plač, ki so ga terjali od javnih uslužbencev, in prisilno upokojevanje javnih uslužbencev," je pojasnil Svetina. Dodal je, da so v sklopu delovnopravnih zadev v zadnjem letu ugotovili predvsem naslednje kršitve pravic: do pravnega varstva, do socialnega varstva in do dostojanstva ter kršitev načel pravičnosti in dobrega upravljanja. Delavcem je sicer sodno varstvo zagotovljeno, vendar so sodni postopki dragi in dolgotrajni. Če pridejo do epiloga, pa so največkrat zgolj v obliki zadoščenja, ne pa tudi v smeri ustrezne rešitve. "Že vsa leta opozarjamo, da so nadzorni mehanizmi nad kršitelji v državi prešibki, in pozivamo državo, da okrepi inšpekcijske službe. Nedopustno je, da okoli 50 delovnih inšpektorjev nadzira spoštovanje pravic pri zaposlovanju pri več kot 200.000 gospodarskih subjektih. Tudi tako se kršiteljem daje sporočilo, da so kršitve dopuščene," je zaokrožil svojo misel Svetina.

Kršitve delovnopravne zakonodaje
Glede števila ugotovljenih kršitev v primerjavi s številom nadzorov na inšpektoratu za delo ocenjujejo, da s stanjem spoštovanja delovnopravne zakonodaje nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj je število ugotovljenih kršitev v razmerju do števila opravljenih nadzorov od leta 2010 do 2018 naraslo. Največ kršitev so ugotovili v dejavnosti gradbeništva (1.608), dejavnosti trgovine (1.119) ter v gostinskih nastanitvenih dejavnostih s strežbo jedi in pijač (1.035). V letu 2018 so najpogosteje ugotavljali kršitve na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (5.538). Po številu kršitev na drugem mestu so kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (1.288), na tretje mesto pa se uvrščajo nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti (935). Lani so ugotovili tudi 674 kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. 

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku