Dobro je videti vide

Tanja Fajnik Milakovič, 16.11.2019
Andrej Petelinšek

Slovenske pokojnine niso visoke, večini zadoščajo zgolj za golo preživetje. Žal pa mnogim niti za to ne.

Med nami živi namreč 37.000 starostnikov, ki na mesec dobijo manj kot 300 evrov. Torej manj, kot znaša denarna socialna pomoč - 402 evra. In kako živijo ti ljudje? Ste o tem kdaj razmišljali? Si znate vsaj približno predstavljati?

Zadnji mesec mediji na pobudo društva Humanitarček objavljamo zgodbe teh ljudi. Žalostne in pretresljive zgodbe, ki jih v našem času ne bi smelo biti. A so. Kot je zgodba Vide iz okolice Maribora, nekaj čez osemdeset let stare ženice, ki je ostala sama. Nihče je ni pogrešal, razen prodajalke v trgovini, kamor je hodila le po kruh in jogurt. Deset let. Ko je ta prodajalka poklicala v društvo Humanitarček, so jo začeli iskati. Deset dni je trajalo, preden so jo našli bolno, podhranjeno in dehidrirano v mrzli hiši. Nihče ni vedel za njo. Pa ni živela na samem, le nekaj metrov vstran je imela sosede. Samo vztrajnosti mlade zdravnice in predsednice društva Humanitarček Ninne Kozorog, ki ni vedela, niti kje niti koga naj išče, gre zahvala, da so ženico še našli živo. A je v bolnišnici čez nekaj dni umrla.

Ko kritiziramo sistem, se je treba zavedati, da smo to mi vsi

Vse to kaže, da v tej državi sistemsko ni dobro poskrbljeno za revne in obnemogle starejše, o čemer pričajo tudi primeri drugih vid, ki so jih v pičlem mesecu dni našli med starejšimi. Okoli 70 jih je že. Ena od njih je tudi Sonja, ki so jo prav tako našli v tako slabem zdravstvenem stanju, da je mesec dni preživela v bolnišnici, nato pa so ji pomagali prostovoljci, kajti na posteljo v domu starejših je treba čakati tudi dve leti. V društvu pomagajo starostnikom tudi drugače. Pomagajo jim izpolniti in oddati vlogo za varstveni dodatek, denarno socialno pomoč. Mnogi med njimi sploh ne vedo, da ga/jo lahko dobijo, ali pa jih je sram prositi za pomoč. Živijo s tem, kar imajo, tiho in vdani v usodo. Svoje stiske in revščino prikrivajo tako dolgo, dokler gre.

In čeprav imamo v tej državi tudi socialne službe, od katerih pričakujemo, da bodo poskrbele za vse te vide, je prav, da ne računamo samo na njih in pomagamo tudi kot prostovoljci, sosedje, znanci. V društvu Humanitarček so veseli, da so ljudje začeli odpirati oči in pomagati v svoji okolici revnim starejšim. Včasih je že dovolj, da pokličemo rešilca, na center za socialno delo, sosedu odnesemo kak priboljšek ali toplo kosilo. Damo jakno, ki je ne nosimo več. Koga odpeljemo z avtom do trgovine. Se pogovarjamo. Da pokažemo, da nam je mar. Prav to so želeli zbudi pri ljudeh s projektom Vida. Ni bil njihov namen zbiranje denarja ali hrane, ampak da v ljudeh predramijo čut za sočloveka v stiski. "Morda s tem projektom tudi kritiziramo sistem, ker ne pomaga vsem tem vidam, ki v jeseni svojega življenja ne vidijo sonca. A treba se je zavedati, da smo sistem in družba mi vsi," pravi Ninna Kozorog.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku