Dom v Muretincih: Včasih se objemamo od sreče, a tudi žalostni smo

Slavica Pičerko Peklar, 21.6.2019
Slavica PIČERKO PEKLAR

Najstarejša, muretinska enota ptujskega doma upokojencev je prilagojena življenju starejših z demenco. Vaška podoba ograjenega vrta zvabi v naravo tudi obiskovalce. Družili smo se s stanovalci in zaposlenimi.

"Spodbujamo ljudi, da čim več stvari naredijo sami, a z leti tudi želja po delu plahni"

Danica Bernhard si tudi pri 93 letih vsako jutro skrbno izbere oblačila, ki jih bo oblekla, vzame iz šatulje primerno ogrlico in se, urejena kot za v mesto, odpravi v nov dan. "V domu v Muretincih sem od februarja in ne morem se pritoževati," pravi. "Tukaj imam družbo, mojih domačih ni več strah, da bom kar kam odšla, da bi se izgubila. Všeč mi je, ker me pustijo, da se zjutraj sama uredim, vsak teden obiščem domsko frizerko. Tako je od nekdaj in tako bo ostalo." S svojci se gospa, ki pravi, da je življenje lepo, udeležuje mesečnih srečanj Alzheimer kave, ki potekajo v domu in kjer se pogovarjajo o demenci, bolezni tisočerih obrazov. Marija Zver se je v Muretince s še nekaj sostanovalci preselila iz enote Juršinci, ki jo ta čas dograjujejo: "Fajn je, da nismo samo doma. Je treba nekam iti pa še kaj delati, čeprav bolj počasi."

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Irena Laura, delovna inštruktorica, in stanovalec Vlado Leben skrbita za živali.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Sestri Marija in Ana ob visokih gredah domskega vrta

Telovadba za zaposlene in stanovalce

Jutra 60 zaposlenih v ptujski enoti Doma upokojencev v Muretincih - tod se je varstvo starejših pred več kot devetdesetimi leti na Ptujskem tudi začelo - poveže s skupnim zajtrkom, razdelitvijo nalog, jutranja izmena prisluhne sodelavkama, ki sta bili v nočni službi, in dan se lahko začne. "Opolnoči in ob 4. uri potekata običajna nočna obhoda. Če je treba, h komu stopimo tudi večkrat. Ima pa vsak posebno napravo, ki jo sproži, če potrebuje pomoč, in nam zaposlenim piska, dokler ne stopimo do stanovalca," razlagata tokratni nočni dežurni, medicinska sestra Doroteja Glavica in Hedvika Simonič, negovalka in bolničarka, ki ponoči tudi lika, kaj opere in razdeljuje zdravila v posebne škatlice stanovalcev. Dela je vedno dovolj, tokratna noč je bila običajna, z nekaj tavajočimi, ki jih je bilo treba spraviti nazaj v postelje.

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Dan v Muretincih se začne s telovadbo.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Dan v Muretincih se začne s telovadbo. 

Zaposleni delovni dan začnejo s telovadbo. "Tam nekje ob 10. uri potelovadimo tudi z našimi stanovalci. Do takrat jih je treba prebuditi, jim pomagati pri jutranji higieni, spomniti, da je treba na zajtrk, in jim pomagati do skupne jedilnice. Nekateri zajtrkujejo v manjših čajnih kuhinjah, drugim hrano odnesemo v sobe, saj ne morejo v skupne prostore," pravi Jelka Sužnik, socialna delavka in vodja muretinske enote ptujskega doma starostnikov, kjer le pet stanovalcev od 118 še samostojno skrbi zase. "Vsem ostalim je treba pomagati, kar 28 naših stanovalcev je popolnoma nepokretnih. Včasih je veljalo, da stanovalcem pomagamo, če kar največ stvari opravimo namesto njih. Zdaj je drugače, dneve preživljamo skupaj, pomagamo jim pri vsakdanjih opravilih, jih spodbujamo, da čim več stvari naredijo sami, čeprav je res, da z leti tudi želja po delu plahni," ugotavljajo zaposleni in dodajo, da so morali tudi sami sprejeti novi način dela, ki temelji na sodelovanju.

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Zajtrk v domu
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Danica se rada sprehodi po cvetočem parku.

Park, kjer je mogoče posedeti

"Zdaj ni nič več skupnega vstajanja. Zajtrk imamo od 8. do 10. ure in časa tudi za jutranje poležavanje je dovolj," se nasmihajo zaposleni, ki kdaj tudi večkrat potrkajo na vrata kakega stanovalca, da ta končno vstane. "Pomoč potrebujejo pri vsakdanjih opravilih, skupaj uredimo sobe, dneve pa, če se le da, preživimo zunaj, kjer imamo tudi ležalnike iz lesenih palet, ki smo jih naredili s pomočjo stanovalcev iz posebne oblike varstva. Tam je tudi majhna knjižnica, še najbolj pa naše stanovalce vleče v park," pravi Sužnikova. Ervin in Majda Habjanič pa Franc in Marija Kukovec so zakonci, ki so se odločili za življenje v domu. Možakarja pravita: "Odločitev, da gre človek v dom, ni lahka, a smo se dobro odločili. Tukaj imamo na voljo nenehno pomoč, tako da se človek ne boji, da bo ostal sam in se mu bo kaj zgodilo. Domači prihajajo na obiske." Franc si je še letos oblekel korantijo, da so bili vsi v domu veseli, pa svoj avto ima parkiran pred vhodom in se sam odpelje po opravkih. Fanika Hočurščak, upokojena učiteljica, je tiste dni čakala, da se iz ptujske enote v Muretince preseli njen mož Štefan. "On je že tri leta v domu, zdaj, ko sem semkaj prišla še jaz, sem prosila, ali bi lahko spet zaživela skupaj."

Spodbujajo sodelovanje
V Muretincih imajo tudi posebno obliko varstva mlajših od 65 let. Gre za ljudi z različnimi motnjami, največkrat pa s težavami zaradi uživanja alkohola. "Odkar delamo z njimi bolj strokovno, se vključujejo v življenje v domu. K nam običajno pridejo s starši, ki so, ko so še lahko, skrbeli za te svoje otroke. V zadnjih letih smo razvili poseben program za to skupino ljudi in povezava z domom je vse trdnejša. Zdaj si tudi med sabo pomagajo, sodelujejo pri kakšnih opravilih, pa so nam tako prav ti pomagali pri izdelavi lesenih klopi. Vključili smo jih v zaposlitveno dejavnost, za prisluženi denar pa se odpravimo na kak izlet," pravi Tjaša Mlakar, skupinska habilitatorka.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Stanovalci si medsebojno pomagajo.

Zelišča z domskega vrta

Mateja Domanjko, varuhinja in negovalka v domu, pravi: "Včasih se objemamo od sreče, so pa tudi dnevi, ko smo vsi žalostni." Dom v Muretincih je prilagojen bivanju starejših z demenco. "Imamo 35 stanovalcev z demenco, ti živijo v pritličju, nekateri pa v sobah, ki imajo tudi prost izhod na vrt. Odklenili smo vsa vrata, poskrbeli pa za dodatno varnost pri glavnem vhodu v dom. Hektar velik vrt je ograjen in naši ljudje se lahko prosto sprehajajo. Ta naš park je urejen kot kakšna vasica z avtobusnim postajališčem, številnimi klopcami za posedanje, lesenim križem ob številnih poteh, tukaj sta naša muca in kuža, imamo hlevček z zajčki pa večji hlev s kozo in pujsi ter zeliščne gredice, rožne nasade ter sadno drevje in grmovnice jagodičevja," razlaga Sužnikova. Barbara Zelenko, animatorka, pa doda: "Delo je zahtevno, tudi odgovorno. Skrbim, da stanovalci dneve preživljajo čim bolj dejavno, a jim tudi prisluhnem, v nič jih ne silim in prav vsak od nas jim pomaga, ko je treba." Frančka Šegula se je razveselila obiska sina Dušana: "Vsak drugi dan pride kdo od domačih, ko jih ni, pa grem k telovadbi ali po vrtu." V domu se vedno kaj dogaja, pravijo stanovalci. K njim prihajajo šolarji, obiščejo jih ljudje iz vasi, pridejo prostovoljci. "Ne poznamo urnika obiskov, smo dom odprtih vrat," pa je v pozdrav omenila Jelka Sužnik, kar je bilo razumeti kot povabilo.

O dnevu s starejšimi
Vse več in na več ravneh je poudarkov na skrbi za starejše in medgeneracijskem povezovanju. Tisti, ki skrbijo za starejše, lahko najbolje govorijo iz prakse in izkušenj, kot tudi starejši sami - od teh, ki potrebujejo nego in širšo oskrbo, do teh, ki ostajajo doma ob pomoči svojcev, občasno pa potrebujejo pomoč na domu.
Več tekstov bomo namenili življenju starejših - začenjamo jo z reportažo v domu starejših na Ptuju, nadaljevali pa bomo v drugih krajih in regijah severovzhoda. Izpostavili bomo različne profile in poklice, ljudi, ki živijo in delajo s starejšimi ter so jim v podporo in pomoč, pa tudi same starejše.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Sestri Marija in Ana ob visokih gredah domskega vrta
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Najstarejša enota ptujskega doma upokojencev v Muretincih se ponaša z velikim ograjenim parkom.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR Franc in Darko poprimeta tudi za kakšno težje delo na vrtu.
image
Slavica PIČERKO PEKLAR V Muretincih imajo tudi domskega mačka.
Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku