Domača lekarna: Vsestransko uporaben fižol

Borut Cerkvenič, 21.8.2019
Profimedia

Fižol zdravilno deluje pri kroničnem revmatizmu, išiasu, boleznih ledvic in mehurja, starostnem srbenju kože in kožnih izpuščajih.  

Fižol (Phaseolus vulgaris L.) sodi v družino metuljnic. Poznamo ga pod številnimi domačimi imeni: bob, fašon, fešk, fežol, kebec, koljenec, laški bob, fržov, fržolj, palični fižol, preklar, rogovilc, rogovilček.

Rad ima dobro gnojeno zemljo in sončno lego, zori od junija do septembra.

Je gojena vrtna rastlinska vrsta. Cvetovi so različnih barv, odvisno od vrste fižola. Vse vrste se na steblo zavijajo na levo. Plod je strok, dolg deset do 25 cm. Stroki so različnih debelin in barv, spet odvisno od vrste. Vonj rastline je poseben. Okusa pa je mokastega. Cveti od meseca junija do pozne jeseni. Zdaj ga gojijo tudi v plastičnih šotorih, zato zori že v juniju. Rad ima dobro gnojeno zemljo in sončno lego. Zelo rade ga imajo tudi divje živali, kot so poljski zajci in srne. Surovi stroki so rahlo strupeni.

Vse vrste se na steblo zavijajo v levo

Fižol vsebuje številne učinkovine: inozit, sladkor, vitamin C, asparagin, arginin, holin, alantoin, tirozin, leucin, lizin, dušikove spojine, trigonelin, alantoin, nukleinske baze, kremenčevo kislino. Luščine vsebujejo insulinu podobno snov glukokinin, ki se uporablja kot zdravilo pri sladkorni bolezni, ker znižuje krvni sladkor.

image
Mateja Reš Cvetovi so različnih barv, odvisno od vrste fižola. Na posnetku laški fižol z značilnimi rdečimi cvetovi

Uporabni so tako strok in plodovi kot luščine. Fižol uživamo kot solato, juho, pire, v različnih prikuhah, tudi v čaju, moka izboljša kakovost kruha, praženo seme so nekoč uporabljali kot nadomestek za kavo.

image
Profimedia Pisano zrnje nizkega fižola

Cvet, plod in luščine nabiramo od junija do septembra.

image
Mateja Reš Luščine vsebujejo insulinu podobno snov glukokinin, ki se uporablja kot zdravilo pri sladkorni bolezni, ker znižuje krvni sladkor.

Fižol zdravilno deluje zoper vodenico, pri kroničnem revmatizmu, protinu, išiasu, bolezni ledvic in mehurja, vnetju ledvic po škrlatinki, tifusu, pri nosečnostnem izločanju beljakovin, odstranjuje ledvični pesek in majhne kamne, odvaja sečno kislino, čisti kri, ščiti jetra, znižuje sladkor v krvi in seču, pomaga pri vlažnih ekcemih, starostnem srbenju kože in kožnih izpuščajih.

ČAJ PRI SLADKORNI BOLEZNI
1 jedilno žlico posušenih lupin skuhamo v pol litra vode. Čaj pustimo, da se ohladi, neoslajenega pijemo 3-krat na dan po eno skodelico.
ČAJ PROTI LEDVIČNIM BOLEČINAM
1 čajno žličko posušenih cvetov fižola prelijemo z ¼ litra vrele vode, pustimo stati deset minut. Čaj precedimo, na dan popijemo do tri skodelice tako pripravljenega čaja.
ČAJ ZA ČIŠČENJE LEDVIC IN MEHURJA
1 čajno žličko luščin prekuhamo v skodelici vode. Pustimo, da se čaj ohladi, in ga precedimo. Pijemo ga cel dan po požirkih. Na dan moramo spiti do dva litra čaja. Piti ga moramo vsaj 14 dni. Tako pripravljen čaj lahko pijemo tudi pri povišani sečni kislini, vodenici in revmatizmu.
ČAJNA MEŠANICA PRI LEDVIČNEM PESKU IN MAJHNIH KAMENČKIH
Potrebujemo po 20 g zeli navadne zlate rozge, brezovih listov, luščin visokega fižola in koruznih laskov ter po deset gramov njivske preslice in poprove mete.
1 jedilno žlico mešanice prelijemo z enim litrom vrele vode, pustimo stati 15 minut. Čaj precedimo, na dan ga spijemo tri litre in se čim več gibljemo.
FIŽOLOVA PASTA
Potrebujemo 10 dag visokega fižola, 10 dag semen ječmena, to kuhamo tako dolgo, da se čisto zmehča. Na koncu dodamo 10 g kamiličnih cvetov, pustimo stati še deset minut in vse skupaj pretlačimo skozi sito, da nastane gosta pasta. To pasto mažemo na izpuščaje in ekceme.
FIŽOLOVA JUHA
Potrebujemo ½ kg rjavega fižola, 10 dag krompirja, 1 rdečo čebulo, 1 svež paradižnik, 1 steblo zelene, 1 strok česna, 3 liste lovorja, peteršilj, sol in poper.
Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo. Fižol stresemo v lonec in dodamo 1 liter slane vode. Kuhamo ½ ure, dodamo krompir, čebulo, paradižnik, steblo zelene, strt strok česna in lovor. Vse skupaj kuhamo na majhnem ognju.
Ko je fižol dobro kuhan, vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom.
Na koncu juho še solimo, popramo in dodamo nasekljan peteršilj.
FIŽOLOVA MINEŠTRA
Potrebujemo 3 jedilne žlice oljčnega olja, 1 rdečo čebulo, ½ kg kuhanega rjavega fižola, 3 stroke česna, 1 ščepec majarona, 3 vejice svežega peteršilja, 1 manjšo zeleno, 3 lovorove liste, sol, mleti poper, ¼ kg najmanjših polžkov (testenin), 1 ščepec rdeče mlete paprike, 1 jedilno žlico paradižnikove mezge.
Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. Polovico fižola pretlačimo skozi cedilo ali prepasiramo. Polovico pustimo celega. Vejice peteršilja grobo sesekljamo. Zeleno očistimo, operemo in narežemo na majhne koščke.
Sesekljano čebulo prepražimo na olju, da lepo zarumeni. Dodamo kuhan fižol, dobro premešamo in zalijemo z vodo. Dodamo sesekljan peteršilj, česen, na koščke narezano zeleno, majaron in liste lovorja. Po okusu posolimo in popramo. Na zmernem ognju počasi zavremo.
Ko juha zavre, vanjo zakuhamo polžke. Kuhamo približno 20 minut, da se polžki zmehčajo. Čisto na koncu dodamo paradižnikovo mezgo in mleto papriko.
SOLATA IZ STROČJEGA FIŽOLA
Potrebujemo 1 kg stročjega fižola, 3 stroke česna, ½ žličke soli, 1 ščepec popra, 5 jedilnih žlic bučnega ali oljčnega olja, 3 jedilne žlice jabolčnega kisa.
Na ogenj pristavimo lonec vode. Stročji fižol na koncih obrežemo (ko ga kupujemo, pazimo, da ni nitast) in operemo. Če je predolg, ga prerežemo na pol.
Ko voda zavre, stresemo fižol v vrelo vodo. Ko je že skoraj mehek, ga posolimo in kuhamo še približno deset minut. Fižol odcedimo, dodamo nasekljan česen, po okusu dosolimo, če je potrebno, poper, dodamo jabolčni kis olje in vse dobro premešamo. Solata je gotova in jo lahko postrežemo.
Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku