Ekološki otoki: To ni ločevanje, to je smetenje!

Barbara Bradač, 16.7.2019
Andrej Petelinsek

Poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov na ekoloških otokih. Na Teznu polni zabojniki in nasmeteno v dveh dneh.

Kako se zbiralnice ločenih frakcij odpadkov spremenijo v prava mala divja odlagališča, dokazuje ekološki otok za Marlesovim naseljem na Teznu, ki si imena ekološki otok niti ne zasluži. Ker ekološkega tam ni nič. To je otok, ki so ga na mariborski občini skupaj z Medobčinskim inšpektoratom Maribor in javnim podjetjem Snaga izbrali, da prikažejo stanje, kaj vse se na ekoloških otokih znajde, pa tja ne sodi. Včeraj so tam izpeljali poostren nadzor nad ločenim zbiranjem odpadkov. Rezultat nadzora: zoper šest Mariborčanov in enega občana Dupleka bodo uvedli prekrškovni postopek.

Snagini delavci so eno za drugo odpirali vrečke, iz katerih so se vsuli pločevinke, plastenke, steklo, tudi rože, hrana. V kakšni odvrženi vrečki so bili skrbno zvezani časopisni papir in reklame. A četudi so odpadki pravilno ločeni in zabojniki polni, to uporabnikom ne dovoljuje, da odpadke odložijo ob zabojnik, ampak jih morajo odpeljati v zbirni center. Ob zabojnikih, ki so bili polni do vrha in čez, so bili odvrženi stiropor, polna škatla baterij, odslužen kavni avtomat, del otroškega sedeža za avto, plastični lonci za rože, embalaža od barv, celo televizor, čevlji ...

image
Neznan

Včeraj so smetarji med odpadki odkrili različne račune, izpiske, dokumente z osebnimi podatki v vrečkah, odloženih ob zabojnikih, in te dokumente predali inšpektorjem, ki so stali nekaj metrov oddaljeni, pripravljeni na popis, z mapo in pisalom v roki. Sedem morebitnih kršiteljev je le kapljica v morje med vsemi, ki so tukaj nepravilno odložili odpadke.

Če kršitelja ne zalotijo pri dejanju ali ne prizna, je z globo težko

Zoper te ljudi bodo uvedli prekrškovni postopek, v katerem potencialni kršitelji povedo, kako so se ti nepravilno odloženi odpadki tu znašli, opiše postopek Franjo Švajger, inšpektor medobčinskega inšpektorata. Izgovori kršiteljev pa so zelo različni, pravi Švajger: "Da so smeti odnesli otroci, da so sami odložili pravilno, pa je nekdo prestavil. Včasih so izgovori prav smešni in za lase privlečeni." Postopek se velikokrat tudi ustavi. Tako najdeni dokumenti z osebnimi podatki so namreč samo posredni dokaz. In v tem je kavelj. Kot je pojasnil glavni mož Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor Ivan Kobal, zoper kršitelja na podlagi posrednih dokazov ne morejo uvesti prekrškovnega postopka.

image
Andrej Petelinsek

"Po zakonu o prekrških lahko inšpektor vse, kar sam zazna s svojimi čutili. uporabi in uvede prekrškovni postopek," pravi Kobal, a pri odlaganju na ekološke otoke sami pač ne vidijo veliko, saj kakor hitro jih občani opazijo, dejanja ne izvršijo. "Recimo, velik problem ima občina Miklavž, kjer odlagajo smeti 'tranzitniki'. Naš inšpektor je šel tja, sedel v avtu zjutraj ob 6. uri, in ko je nekdo želel odložiti odpadke in videl inšpektorja, si je prižgal cigareto in se odpeljal dalje." Kobal navaja, da morajo za kaznovanje imeti neposreden dokaz, kar je podpisana izjava priče ali priznanje kršitelja. Na vprašanje, ali želi povedati, da ne more kaznovati, če kršitelj ne prizna ali pa ga nekdo ne naznani, Kobal prikima. "Vem, da se sliši čudno, ampak tako je, takšna so dejstva." A priča se mora v prekrškovnem postopku in v obremenilni izjavi podpisati z imenom in priimkom, anonimna prijava ni dovolj, pravi Kobal: "Po mailu dobimo sto prijav, ko je treba izjavo podpisati, pa se za to odločijo trije, ker se drugi ne bodo zamerili, ker se bojijo, ker jih ne briga."

Ko Kobala povprašamo, ali bi lahko ob koncu tedna poostreno nadzirali dogajanje pri zabojnikih, odgovori: "Mi nismo policija, ki dela 24 ur na dan 7 dni v tednu. Inšpektorji so javni uslužbenci in zavezani k uredbi o delovnem času. Včasih bi morali biti kot inšpektor Clouseau. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali se splača, da je inšpektor osem ur v službi, da čaka kršitelja." In doda, da so z izrednimi nadzori dve do tri sobote ali nedelje na terenu, tudi z nočnimi kontrolami. A ne preverjajo samo nepravilno odloženih komunalnih odpadkov, to je le del njihovih nalog.

image
Andrej Petelinšek Snagin delavec predaja najdene dokumente z osebnimi podatki inšpektorju Franju Švajgerju. 

"To ni ločeno zbiranje odpadkov, to je smetišče"

Pa se vrnimo na Tezno. Krajani že dlje časa opozarjajo, da je stanje tu nevzdržno. Enajst zabojnikov z rumenimi, rdečimi, belimi in tudi modrimi pokrovi, ki ljudem povedo, kaj v kateri zabojnik sodi. Napisi na zabojnikih so tako zbledeli, da so ostanki nalepk nekoristni. "To ni ločeno zbiranje odpadkov, to je smetišče, ki ga je zakrivila Snaga, ko je vse zabojnike združila na enem mestu. Pred tem so bili razporejeni po ulicah in stanovalci so lahko tudi nadzirali, kdo in kakšne odpadke prinaša. Sedaj pa so zabojniki na koncu naselja, oddaljeni od stanovalcev, z zelo priročnim dovozom za avtomobile. Rešitev je samo ena - umik kesonov za ločeno zbiranje odpadkov s te lokacije in nič drugega," je kritičen bližnji stanovalec, ki še opozori na množico glodavcev, ki se tukaj dobro nahrani. Drug bližnji stanovalec doda, da sem največ vozijo smeti tisti iz Dupleka. "Največkrat zjutraj, ko se peljejo v službo in spotoma odložijo smeti. Tukaj bi se moral inšpektor skriti, opazovati iz avta in kaznovati. Še ko so zabojniki prazni, se ne potrudijo in pustijo smeti kar zraven," pripoveduje drug krajan. Od 1. januarja tudi na Teznem ne bo več zabojnikov za embalažo, ampak bo odvoz od vrat, to naj bi situacijo izboljšalo.

image
Andrej Petelinšek Stanje na ekološkem otoku na Teznu po dveh dneh. V petek so zabojnike spraznili in očistili, včeraj so bili ponovno polni, okoli njih pa nasmeteno vsevprek. 

Ekološki otok na Teznem, ki med več kot tisočimi v Mariboru sodi med deset najbolj problematičnih v občini, ne samo po količini odpadkov, tudi po odpadkih, ki na ekološki otok ne sodijo, si je ogledal tudi Alan Perc, ki začasno vodi Snago. "Kultura nas prebivalcev ni na nivoju, ki bi ga želeli imeti," je jasen, zato bodo skupaj z mariborsko občino izpeljali različne ozaveščevalne akcije. Ker je med krajani padel tudi očitek, da Snaga odpadkov ne odvaža redno, se je Perc posul s pepelom: "Zagotovo smo tudi mi kje manjši krivec. Vendar tukaj, v tem primeru, se smeti odvažajo na dva ali tri dni."

Odpadki v številkah
- V Mariboru povprečno zberejo okoli 2000 ton mešanih komunalnih odpadkov.
Dodatnih 7 ton zberejo v zbiralnicah. To je količina zraven zabojnikov v vrečkah in škatlah, odloženih ob posodah za papir, embalažo in steklo.
- 7 vlog na mesec prejme Snaga od uporabnikov, ki želijo manjše posode za mešane komunalne odpadke.
- 100 evrov je globa, ki doleti fizično osebo za nepravilno odlaganje odpadkov, 1000 evrov pa pravno osebo.

Sledi še več nadzorov

Medobčinski inšpektorat bo skupaj s Snago ta teden na različnih in bolj obremenjenih lokacijah izvajal poostren nadzor odlaganja komunalnih odpadkov. Tudi Snagini delavci imajo javno pooblastilo, da opozarjajo in zahtevajo od uporabnikov, da pravilno odlagajo odpadke. 30 opozoril na mesec izrečejo. Ob tem pa so povedali, da jim po navadi Mariborčani ne naklonijo prijaznih besed, ko opozorijo na pravilno ločevanje. "Kaj boš ti meni? Brigaj se za sebe, drugače bom na Snago poklical. Pa ti ne veš, koga vse poznam," so izjave, ki sodijo med bolj prijazne komentarje ljudi, ki jim je samoumevno, da za njimi nekdo drug počisti.

image
Andrej Petelinsek

Štirje Snagini delavci so z rokami, lopatami in metlo včeraj ponovno očistili okolico zabojnikov na Teznem in odpadke odpeljali v sortirnico. Odpadki so bili včeraj še znosni. Na ekoloških otokih se jim obrača želodec ob vrečkah mačjih iztrebkov, odvrženih razpadajočih kožah živali in glav ovac, kosovni odpadki so še najmanjši problem, so povedali.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku