Ekološki otoki: To ni ločevanje, to je smetenje!
Poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov na ekoloških otokih. Na Teznu polni zabojniki in nasmeteno v dveh dneh.
Kako se zbiralnice ločenih frakcij odpadkov spremenijo v prava mala divja odlagališča, dokazuje ekološki otok za Marlesovim naseljem na Teznu, ki si imena ekološki otok niti ne zasluži. Ker ekološkega tam ni nič. To je otok, ki so ga na mariborski občini skupaj z Medobčinskim inšpektoratom Maribor in javnim podjetjem Snaga izbrali, da prikažejo stanje, kaj vse se na ekoloških otokih znajde, pa tja ne sodi. Včeraj so tam izpeljali poostren nadzor nad ločenim zbiranjem odpadkov. Rezultat nadzora: zoper šest Mariborčanov in enega občana Dupleka bodo uvedli prekrškovni postopek.
Snagini delavci so eno za drugo odpirali vrečke, iz katerih so se vsuli pločevinke, plastenke, steklo, tudi rože, hrana. V kakšni odvrženi vrečki so bili skrbno zvezani časopisni papir in reklame. A četudi so odpadki pravilno ločeni in zabojniki polni, to uporabnikom ne dovoljuje, da odpadke odložijo ob zabojnik, ampak jih morajo odpeljati v zbirni center. Ob zabojnikih, ki so bili polni do vrha in čez, so bili odvrženi stiropor, polna škatla baterij, odslužen kavni avtomat, del otroškega sedeža za avto, plastični lonci za rože, embalaža od barv, celo televizor, čevlji ...
Včeraj so smetarji med odpadki odkrili različne račune, izpiske, dokumente z osebnimi podatki v vrečkah, odloženih ob zabojnikih, in te dokumente predali inšpektorjem, ki so stali nekaj metrov oddaljeni, pripravljeni na popis, z mapo in pisalom v roki. Sedem morebitnih kršiteljev je le kapljica v morje med vsemi, ki so tukaj nepravilno odložili odpadke.
Če kršitelja ne zalotijo pri dejanju ali ne prizna, je z globo težko
Zoper te ljudi bodo uvedli prekrškovni postopek, v katerem potencialni kršitelji povedo, kako so se ti nepravilno odloženi odpadki tu znašli, opiše postopek Franjo Švajger, inšpektor medobčinskega inšpektorata. Izgovori kršiteljev pa so zelo različni, pravi Švajger: "Da so smeti odnesli otroci, da so sami odložili pravilno, pa je nekdo prestavil. Včasih so izgovori prav smešni in za lase privlečeni." Postopek se velikokrat tudi ustavi. Tako najdeni dokumenti z osebnimi podatki so namreč samo posredni dokaz. In v tem je kavelj. Kot je pojasnil glavni mož Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor Ivan Kobal, zoper kršitelja na podlagi posrednih dokazov ne morejo uvesti prekrškovnega postopka.
"Po zakonu o prekrških lahko inšpektor vse, kar sam zazna s svojimi čutili. uporabi in uvede prekrškovni postopek," pravi Kobal, a pri odlaganju na ekološke otoke sami pač ne vidijo veliko, saj kakor hitro jih občani opazijo, dejanja ne izvršijo. "Recimo, velik problem ima občina Miklavž, kjer odlagajo smeti 'tranzitniki'. Naš inšpektor je šel tja, sedel v avtu zjutraj ob 6. uri, in ko je nekdo želel odložiti odpadke in videl inšpektorja, si je prižgal cigareto in se odpeljal dalje." Kobal navaja, da morajo za kaznovanje imeti neposreden dokaz, kar je podpisana izjava priče ali priznanje kršitelja. Na vprašanje, ali želi povedati, da ne more kaznovati, če kršitelj ne prizna ali pa ga nekdo ne naznani, Kobal prikima. "Vem, da se sliši čudno, ampak tako je, takšna so dejstva." A priča se mora v prekrškovnem postopku in v obremenilni izjavi podpisati z imenom in priimkom, anonimna prijava ni dovolj, pravi Kobal: "Po mailu dobimo sto prijav, ko je treba izjavo podpisati, pa se za to odločijo trije, ker se drugi ne bodo zamerili, ker se bojijo, ker jih ne briga."
Ko Kobala povprašamo, ali bi lahko ob koncu tedna poostreno nadzirali dogajanje pri zabojnikih, odgovori: "Mi nismo policija, ki dela 24 ur na dan 7 dni v tednu. Inšpektorji so javni uslužbenci in zavezani k uredbi o delovnem času. Včasih bi morali biti kot inšpektor Clouseau. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali se splača, da je inšpektor osem ur v službi, da čaka kršitelja." In doda, da so z izrednimi nadzori dve do tri sobote ali nedelje na terenu, tudi z nočnimi kontrolami. A ne preverjajo samo nepravilno odloženih komunalnih odpadkov, to je le del njihovih nalog.
"To ni ločeno zbiranje odpadkov, to je smetišče"
Pa se vrnimo na Tezno. Krajani že dlje časa opozarjajo, da je stanje tu nevzdržno. Enajst zabojnikov z rumenimi, rdečimi, belimi in tudi modrimi pokrovi, ki ljudem povedo, kaj v kateri zabojnik sodi. Napisi na zabojnikih so tako zbledeli, da so ostanki nalepk nekoristni. "To ni ločeno zbiranje odpadkov, to je smetišče, ki ga je zakrivila Snaga, ko je vse zabojnike združila na enem mestu. Pred tem so bili razporejeni po ulicah in stanovalci so lahko tudi nadzirali, kdo in kakšne odpadke prinaša. Sedaj pa so zabojniki na koncu naselja, oddaljeni od stanovalcev, z zelo priročnim dovozom za avtomobile. Rešitev je samo ena - umik kesonov za ločeno zbiranje odpadkov s te lokacije in nič drugega," je kritičen bližnji stanovalec, ki še opozori na množico glodavcev, ki se tukaj dobro nahrani. Drug bližnji stanovalec doda, da sem največ vozijo smeti tisti iz Dupleka. "Največkrat zjutraj, ko se peljejo v službo in spotoma odložijo smeti. Tukaj bi se moral inšpektor skriti, opazovati iz avta in kaznovati. Še ko so zabojniki prazni, se ne potrudijo in pustijo smeti kar zraven," pripoveduje drug krajan. Od 1. januarja tudi na Teznem ne bo več zabojnikov za embalažo, ampak bo odvoz od vrat, to naj bi situacijo izboljšalo.
Ekološki otok na Teznem, ki med več kot tisočimi v Mariboru sodi med deset najbolj problematičnih v občini, ne samo po količini odpadkov, tudi po odpadkih, ki na ekološki otok ne sodijo, si je ogledal tudi Alan Perc, ki začasno vodi Snago. "Kultura nas prebivalcev ni na nivoju, ki bi ga želeli imeti," je jasen, zato bodo skupaj z mariborsko občino izpeljali različne ozaveščevalne akcije. Ker je med krajani padel tudi očitek, da Snaga odpadkov ne odvaža redno, se je Perc posul s pepelom: "Zagotovo smo tudi mi kje manjši krivec. Vendar tukaj, v tem primeru, se smeti odvažajo na dva ali tri dni."
Odpadki v številkah
- V Mariboru povprečno zberejo okoli 2000 ton mešanih komunalnih odpadkov.
Dodatnih 7 ton zberejo v zbiralnicah. To je količina zraven zabojnikov v vrečkah in škatlah, odloženih ob posodah za papir, embalažo in steklo.
- 7 vlog na mesec prejme Snaga od uporabnikov, ki želijo manjše posode za mešane komunalne odpadke.
- 100 evrov je globa, ki doleti fizično osebo za nepravilno odlaganje odpadkov, 1000 evrov pa pravno osebo.
Sledi še več nadzorov
Medobčinski inšpektorat bo skupaj s Snago ta teden na različnih in bolj obremenjenih lokacijah izvajal poostren nadzor odlaganja komunalnih odpadkov. Tudi Snagini delavci imajo javno pooblastilo, da opozarjajo in zahtevajo od uporabnikov, da pravilno odlagajo odpadke. 30 opozoril na mesec izrečejo. Ob tem pa so povedali, da jim po navadi Mariborčani ne naklonijo prijaznih besed, ko opozorijo na pravilno ločevanje. "Kaj boš ti meni? Brigaj se za sebe, drugače bom na Snago poklical. Pa ti ne veš, koga vse poznam," so izjave, ki sodijo med bolj prijazne komentarje ljudi, ki jim je samoumevno, da za njimi nekdo drug počisti.
Štirje Snagini delavci so z rokami, lopatami in metlo včeraj ponovno očistili okolico zabojnikov na Teznem in odpadke odpeljali v sortirnico. Odpadki so bili včeraj še znosni. Na ekoloških otokih se jim obrača želodec ob vrečkah mačjih iztrebkov, odvrženih razpadajočih kožah živali in glav ovac, kosovni odpadki so še najmanjši problem, so povedali.
Osebni trenerji razkrivajo skrivnosti učinkovite telovadbe
Ima kdo boljše nasvete za telovadbo kot osebni trenerji? Vidijo vse, kar se dogaja v fitnesih: frajerje, ki razkazujejo svoje mišice, moške, ki ne obrišejo znoja z naprav in tisto punco na tekalni stezi, ki ne more dvigniti oči s telefona. Toda - kaj so osnovne napake, ki jih vidijo vsak dan? Kateri miti o telovadbi jih najbolj razjezijo? Znajo odgovoriti na najbolj sporno vprašanje našega časa: je raztezanje samo prevara, ki so si jo izmislili sami?
Kvaliteta pred kvantiteto
Osebni trenerji pravijo, da jih najbolj moti, ko ljudje vadijo s slabo tehniko, torej ko dvigujejo uteži na nepravilen način. S slabo tehniko se poveča tveganje za poškodbe, poleg tega pa nima telo nobene koristi od slabo izvedenih vaj.
Naučite se pravilno tehniko za vsako vajo in jo izvedite počasi. "Bolje je, da opravite dve ponovitvi pravilno izvedenih sklec kot pa deset ponovitev s koleni na tleh," je dejal osebni trener Jermaine Johnson. "Tako zadenete mišice in povečate njihovo moč. Telo se prilagodi na premike, čim več jih opraviš, tem boljši si. Želim si, da bi ljudje vedeli to in se osredotočili na kvaliteto namesto na kvantiteto."
Pazite na tehniko izvedbe
Slaba tehnika je morda povezana s skupinskimi vadbami. Skupinske vadbe so lahko odličen motivator za vadbo, če nočete trenirati sami, toda inštruktorji si pogosto ne vzamejo dovolj časa, da bi pokazali, kako se pravilno izvajajo vaje.
Če ste začetnik, lahko pride zelo hitro do napak. "Če ste začetnik v skupini in izvajate mrtvi dvig s slabo tehniko, boste naslednje tri dni ležali v postelji z bolečim hrbtom," je dejal osebni trener Bradley Simmonds. Začetnikom priporoča, da pred skupinsko vadbo prosijo inštruktorja, naj jim pokaže pravilno tehniko.
Uteži ne napihujejo
Da bodo dekleta z dvigovanjem uteži dobila mišice, kot jih je v svojih najboljših časih imel Arnold Schwarzenegger, je eden najbolj škodljivih mitov, saj odvrača ženske od zdravstvenih koristi, ki so povezane s treningom za moč. Z dvigovanjem uteži boste tudi v poznih letih močni in aktivni, poleg tega pa si boste zmanjšali tveganje za bolečine v hrbtu in zlom kosti. Kljub temu pa se veliko število žensk izogiba utežem, češ da bodo z vadbo z ročkami postale kot Arnold Schwarzenegger. "Želim si, da bi več punc vedelo, da jih uteži ne bodo napihnile," je dejal Johnson. "Če mislite, da boste po nekaj vajah z utežmi izgledali kot bodybuilder, se motite. Zelo dolgo časa potrebujete, da se vam poveča mišična masa."
Brez strahu pojdite v sobo z utežmi. "Za ženske in pripadnike skupnosti LGBTQ je lahko nelagodno prvič obiskati sobo z utežmi," je dejala osebna trenerka in strokovnjakinja za dvigovanje uteži Melanie Stride. Spodbuja ženske, naj se pozanimajo o koristih vadbe za moč in začnejo dvigovati uteži. "Številni mislijo, da je dvigovanje uteži samo za mlade, heteroseksualne moške. Poskušam prepričati ljudi zunaj te skupine, da lahko tudi oni dvigujejo uteži v okolju, kjer se počutijo varni in kot del skupnosti."
Sprehod po parku ne zadošča
"Imam prijatelja, ki je na fitnesu samo sedel na kolesu in gledal televizijo," je dejala strokovnjakinja za telovadbo in prehrano Sarah Overall. "Če se lahko skoncentrirate na televizijo, to pomeni, da vaš trening ni dovolj intenziven." Kako veste, ali telovadite dovolj intenzivno? "Morate biti tako zadihani, da sicer lahko odgovarjate na vprašanja, ne morete pa začeti pravega pogovora," je dejala trenerka.
Ni dovolj, da občasno tečete. Britanski nacionalni zdravstveni sistem svetuje odraslim med 19. in 64. letom starosti, naj opravijo 150 minut zmerno intenzivne dejavnosti na teden, poleg tega pa vadbe za moč dvakrat na teden, da ostanejo zdravi. "Lahek sprehod po parku ne zadošča," je dejala Overallova.
Presezite meje svoje zmogljivosti. Opravite največje mogoče število vojaških poskokov med rednim visoko intenzivnim intervalnim treningom. Vadba do neuspeha – torej da telovadite, dokler niste izčrpani – bo vaše telo potisnila do naslednje ravni, tako Johnson. "Če mislite, da je kakšna serija bila lahka, poiščite točko, kjer boste na koncu serije izčrpani. Takrat boste vedeli, da prav telovadite."
Ne potrebujete drage opreme
Naj vas ne zavedejo slike na Instagramu – za telovadbo ne potrebujete posebnih trenirk ali pajkic. Potrebujete samo navadno majico, športni modrček (za ženske) in kratke hlače. Vseeno pa si privoščite dobre superge, tako Overall. "Če ne uporabljate ustrezne športne obutve, se lahko poškodujete."
Telovadite lahko tudi, če si ne morete privoščiti članstva v fitnesu. "Če imate dovolj prostora doma ali v bližnjem parku, je to vse, kar potrebujete," je dejala osebna trenerka Hannah Lewin, ki trenira izključno ženske. Če se pa vključite v fitnes, prosite prisotne osebne trenerje, naj vam pokažejo osnovne vaje.
Pustite ego v slačilnici
Zagotovo ste v fitnesu že videli osebe, ki poskušajo dvigniti karseda kilogramov, ob tem pa kričijo na ves glas. "Vedno se bodo našle osebe, ki uteži dvigujejo za svoj ego," je dejal osebni trener in strokovnjak za invalidnost Rob Ghahremani. "V vsakem fitnesu je vsaj eden. V našem imamo bedaka, ki pokrije vsako površino s kredo. Za potisk s prsi naloži na drog 150 kilogramov, ki pa ga med vajo komaj premakne."
Ti ljudje niso samo nadležni, pogosto delajo tudi sami sebi škodo. "Njihova tehnika je pogosto zelo slaba," je dejal Johnson. "Ker hočejo, da izgledajo, kot da trdo delajo, in da se tako tudi počutijo, preobremenijo ne samo svoje mišice, temveč celotno telo in sklepe." To je nepotrebno – večje uteži niso vedno boljše. "Lahko vadite z lažjimi utežmi – če upočasnite hitrost in se osredotočite na pravilno gibanje, boste bolje obremenili mišice, kot če bi delali slabe ponovitve z velikimi utežmi."
Vaši cilji za vaše telo
V fitnesu velja isto pravilo kot v življenju: vedno se vprašajte, kaj je vaš cilj. "Vsak bi moral imeti svoje cilje za svoje telo," je dejala Melanie Stride. "Če želite imeti zelo vitko postavo z izoblikovanimi trebušnimi mišicami, vas ne bom sodila po tem. Toda obstaja veliko več razlogov za telovadbo, najsi za telesno ali duševno zdravje."
Sarah Overall meni, da bi morali telovaditi za telo, ki ga imate, ne pa za telo, ki si ga želite imeti. "Oblike svojega telesa ne morete spremeniti. Če je vaše telo hruškaste oblike, bo vedno hruškaste oblike. Lahko znižate delež telesne maščobe, da boste izgledali vitkejši, toda vaš spodnji del telesa bo še vedno v istem razmerju z zgornjim."
Imejte realistična pričakovanja
Če želite izgubiti kilograme, telovadba ne bo zadoščala. Prav tako morate paziti na prehrano. Pogosto precenjujemo oceno, koliko kalorij smo pokurili v fitnesu – zaradi tega se maratonke kljub treningu pogosto zredijo. Simmonds je opazil, da ljudje zaradi napornega treninga mislijo, da lahko jedo vse, kar si želijo: "Med treningom dajo vse od sebe, potem pa vse dosežke uničijo z ogromnim obrokom."
Ne osredotočite se samo na kardio vadbo. "Najboljše rezultate boste dosegli, če boste vadili z utežmi," je dejal Johnson. Če se številka na tehtnici ne spremeni, pa ne obupajte. "Stranke se včasih pritožujejo, da niso izgubile kilogramov, ampak v resnici so izgubile maščobo in jo zamenjale z mišično maso."
Nesmisel dietne kulture
Izogibajte se dragim energijskim napitkom in gelom. "Energijskih napitkov ne potrebujete, razen če delate trening za vzdržljivost, ki traja več kot 90 minut," je dejala Sarah Overall. Isto velja za beljakovinske praške, razen če se resno ukvarjate z bodybuildingom.
Ne ozirajte se na nesmisel dietne kulture. "Nimam rada diet," je dejala Hannah Lewin. "To ne pomeni, da sem proti izgubi telesne maščobe, če je to vaš cilj. Sem pa proti nesmiselnim produktom, kot so dietni čaji, tablete in ketoni z okusom po malini, katerih namen je ustvariti dobiček, ne pa spodbujati dolgoročno zdravje."
Rutina je nasprotnica napredka
Kar zadeva telovadbo, je rutina nasprotnica napredka. "Telo se odziva na preobremenitev," je dejala Melanie Stride, "tako da brez preobremenitve nikoli ne boste napredovali. Če nikoli ne povečate teže uteži in vsak teden ponavljate iste vaje, boste sicer ohranili svojo raven telesne pripravljenosti, toda nikoli ne boste napredovali."
Za najboljšo telovadbo se splača kombinirati kardio vadbo, vadbo za moč in raztezanje. "S kardiem si boste podaljšali življenje in izboljšali srce," je dejal Ghahremani. "Z vadbo z utežmi si boste ojačali mišice in prispevali k stabilni rasti mišic. Z raztezanjem pa boste preprečili, da si pretegnete hrbet, ko vstanete iz postelje. Vsi trije so pomembni za dobro, dolgo in zdravo življenje."
Premagajte strahove
Če si lahko privoščite osebnega trenerja, mu iskreno povejte svoje strahove. "Če nočete telovaditi, dokler vam ne postane slabo, vas nihče ne sme siliti v to," je dejala Sarah Overall. "Bodite iskreni. Če vas je strah, da vas bo kakšna vaja skoraj ubila, povejte to svojemu osebnemu trenerju."
Invalidi ne bi smeli podcenjevati svojih zmožnosti. "Pogosto so prepričani, da ne morejo delati določenih stvari," je dejal Ghahremani, "in si tako postavijo preveč mej. Toda meje lahko premikamo! Moramo samo imeti kreativen pristop."
Če ste starejši in imate zdravstvene težave, se posvetujte s svojim zdravnikom, preden začnete trening, tako Richard Miller, strokovnjak za treniranje ljudi, starih več kot 50 let. Upoštevajte zmogljivosti vašega telesa in si izberite vajo, ki vam ustreza. "Veliko ljudi, ki jih srečam, ima slaba kolena. Za te ljudi priporočam treninge, ki ne nalagajo velike obremenitve na sklepe, primerni so kolesarjenje in plavanje."
Raztezanje je pomembno
Zdaj pa najpomembnejše vprašanje v zvezi s telovadbo: je raztezanje samo prevara, ki so si jo izmislili osebni trenerji? Lewinova pravi, da ni. "Raztezanje ima številne koristi, kot sta povečana prožnost in lepša drža." Priporoča raztezanje pred treningom in po njem, da pomagate telesu pri ogrevanju in okrevanju. Melanie Stride se strinja, da je raztezanje lahko koristno, toda samo, če ga izvajate pravilno. "Statično raztezanje je pri večini strank le redkokdaj potrebno, prav tako ni učinkovit izkoristek časa za telovadbo," je dejala. "Za ogrevanje je boljše dinamično raztezanje z občasnim statičnim raztegom, da si še dodatno izboljšamo gibčnost pred treningom."
Lepi balkoni do pozne jeseni
1. Rastlinam zagotovimo ustrezne rastne razmere in redno zalivanje, a ne preveč, da ne pride do koreninske gnilobe in ne premalo, da se substrat ne presuši. Le ob dovolj hranilih bodo rastline lepo rasle in cvetele, kar zanesljivo zagotovi tekoče gnojilo Plantella Cvet z dodanimi algami, vitamini, mikro hranili ter aktivatorji cvetenja.
Za sajenje uporabimo visoko kakovosten substrat, ki bo zadrževal vlago v vsakem vremenu.
Optimalen substrat za sajenje in dosajevanjenovih rastlin ob nadomeščanju propadlih je petkomponentna zemlja Plantella Balkonia z veliko vsebnostjo zelenega komposta.
2. Rastline ob zalivanju opazujemo za morebitni pojav bolezni ali škodljivcev. Ukrepamo takoj.
V avgustu vedno več škode delajo gosenice, kar opazimo po luknjicahali stanjšani listni površini. Drobne zelene gosenice se podnevi skrijejo v zalistje, zato so težko opazne.
3. Pelargonijev bakrenček Cacyreus Marshalli, ki napada vse vrste pelargonij, odloži jajčeca na cvetne popke, iz katerih se izležejo zelene dlakaste ličinke, ki zrastejo tudi do 13 mm. Ličinka najprej napade popke, nato liste in steblo, ki potem počrni in se povesi. Ko na steblu opazimo luknjico, ličinke že ni več v steblu.
4. V vročem in sušnem obdobju se hitro razmnožijo pršice prelke, kar zaznamo po spremenjeni barvi listov in drobni pajčevini na spodnji strani listov. Rosenje rastlin le delno omeji razvoj. Bela mušica ali rastlinjakov ščitkar ima rajši bolj vlažno okolje, obožuje pa rastline košate rasti, kjer se lahko skrije, kot so surfinije, angleške pelargonije in fuksije.
Proti vsem navedenim škodljivcem že ob prvem dotiku odlično deluje naravni insekticid Bio Plantella Flora kenyatox verde plus z aktivno snovjo iz piretrina, pridobljen iz rastline dalmatinski bolhač.
5. Na odcvetelih cvetovih ob prisotnosti vlage hitro pride do razvoja bolezni sive plesni, zato je priporočljivo sproti odstranjevati stare cvetove. Na ta način tudi pospešimo nastavljanje novih cvetnih popkov.
6. Rastline, ki slabo cvetijo ali so pretegnjene v avgustu, mirne vesti porežemo, okvirno za eno tretjino velikosti in tako spodbudimo novo obraščanje. Ko posamezna rastlina propade, jo čim prej s koreninami vred odstranimo iz zasaditve. Ta prostor lahko prepustimo, da ga prerastejo bližnje rastline, ki jih dognojujemo tedensko s tekočim gnojilom Plantella Cvet, in sicer v 1 liter vode vlijemo 7,5 ml gnojila, s čimer zalijemo ali škropimo svoje lepotice.
Kakšno zelenjavo kupujemo: domača najbolj priljubljena, tuja najbolj prodajana
Zakaj je tako, povprašamo Maria Kurtovića, lastnika podjetja Panorganix, in njegovega poslovnega partnerja Nika Miholiča, ki razmišljata takole: "Slovensko kmetijstvo trenutno ne zmore ponuditi dovolj zelenjave za celoletno porabo, kajti samooskrba z zelenjavo je najnižja od vseh. Težava pa je predvsem v načinu pridelave. Slovenski zelenjadarji ponujajo zelenjavo zgolj v času sezone, tj. poleti oz. kakšen mesec prej in kasneje. V tem času pa je na voljo tudi veliko zelenjave iz tujine, kar pomeni, da je ogromno ponudbe, posledično so tudi nizke cene. Hkrati pa imajo ljudje v tem času veliko zelenjave doma na vrtu, od starih staršev ali sosedov. Trgovine so bolj prazne kot v drugih delih sezone, saj je veliko ljudi na dopustih, šole so zaprte. Rešitev so moderne pridelave v rastlinjakih, kjer lahko prideluješ celotno sezono v kontrolirani atmosferi, ne glede na zunanje vplive vremena - in da lahko ponujaš lokalno pridelano zelenjavo, ki je na voljo vse leto ter je polna hranil in vitaminov. Na ta način bi lahko izrinili ali vsaj zmanjšali prisotnost sadja in zelenjave iz oddaljenih držav."
O domači hrani se veliko govori. Ampak kaj to pravzaprav pomeni? Beseda lokalno je okrajšava za idejo, ki nima trdne opredelitev; predstavlja širše območje vašega doma, mesta ali države. V nasprotju z organskimi standardi, ki imajo določeno pravno opredelitev, lokalno pomeni različne stvari različnim ljudem, glede na to, kje živijo, kako dolga je pridelovalna sezona in katere izdelke na trgu iščejo. Medtem ko je lokalno zagotovo relativen pojem, je osnovni koncept preprost: lokalna hrana je vzgojena blizu našega doma. Njen nakup pa podpira lokalno skupnost, običajno manjše in srednje kmetije.
Porabimo manj fitofarmacevtskih sredstev kot Avstrijci
Dodatna težava pri vsem skupaj je tudi dejstvo, da smo slovenski pridelovalci v primerjavi s ponudbo zelenjave iz Španije in Italije popolnoma nekonkurenčni, opozarjata Kurtović in Miholič. In nadaljujeta: "Pri nas je poraba FFS-jev (fitofarmacevtskih sredstev) zmerna in smo kar strogi, kar je prav. Ker imamo pridelavo tudi v Avstriji, lahko povem, da avstrijski pridelovalci porabijo veliko več FFS-jev kot domači, saj imajo registrirane tudi določene pripravke, ki pri nas niso dovoljeni. V Italiji in Španiji je še huje, tam nadzorne institucije povsem odpovejo, o čemer pričajo številne dokumentarne oddaje. Če vzamemo primer ekološke pridelave, je v Italiji in Španiji dovoljeno uporabljati pripravke, o katerih pri nas sploh ne smeš razmišljati, kar je sicer prav. A dejstvo je, da na primer pripravkov za uničevanje plevela v ekološki pridelavi ni, torej je vse njivske površine treba ročno urejati - in to s slovenskimi plačami, ki so precej višje kot v Španiji in Italiji. Tam za to izkoriščajo migrante, ki jih plačujejo pod zakonsko določenimi urnimi postavkami, kar je pred časom dokazovala nemška dokumentarna oddaja. Pridelovalci se vsega tega zavedamo, a to ni problem Slovenije, ampak težava na evropski ravni, ki ne dopušča enakih pogojev po celotni Evropski uniji." Kako je potem lahko slovenski ekološki kmet konkurenčen, če ne prideluje pod enakimi pogoji kot ekološki kmet iz Italije in Španije, kjer so ekopridelki zelo vprašljivi, se sprašujeta sogovornika.
Najpomembnejša je svežina
Na vprašanje, kakšne so prednosti lokalno predelane zelenjave in kateri so minusi zelenjave, ki prihaja k nam od drugod, pa se tega še vedno ne zavedamo, Niko Miholič odgovori: "Najpomembnejša je svežina ter vsebnost hranil, mineralov in vitaminov, saj lokalno pridelana hrana potuje le nekaj kilometrov iz na primer Ljutomera do skladišč v okolici Ljubljane. Ostala zelenjava, ki prihaja z juga Španije in Italije, potrebuje za to veliko več kilometrov in več dni, zato jo morajo za tovrstne transportne poti pripraviti oziroma tretirati, da zdržijo omenjeni transport. Še huje je pri sadju in zelenjavi z drugih kontinentov, kjer so sadje in zelenjava dejansko tretirani s protirastnimi hormoni, kot na primer česen s Kitajske ali iz Argentine. Poleg tega sadje in zelenjava v času transporta vsako uro izgublja hranilne vrednosti, torej na trgovske police pridejo živila, ki so precej osiromašena vitaminov in hranil, kar je za potrošnika seveda zelo slabo."
Sogovornik poda primer solate: "Ko se solata pobere v okolici Neaplja, potrebuje par dni, da pride do skladišč in kasneje do polic trgovin. Ta solata je dejansko 'mrtva', saj v 48 urah izgubi vse svoje hranilne vrednosti, kar je v nasprotju s solato iz Slovenije, ki je pravočasno na policah. Potrebno je tudi dodati, da se solata iz tunelskih in zunanjih pridelav veliko tretira s FFS-ji, da imajo čim manj odpada. Solate iz rastlinjakov pod kontrolirano atmosfero, kot jo pridelujemo pri nas, pa so popolnoma brez pesticidov, bogate so s hranili, vitamini in minerali ter imajo veliko manj odpada. Ni naključje, da so naše solate in zelišča na policah še vedno v lončku, so dejansko 'živa', to pomeni, da so polna s 100-odstotno hranilno vrednostjo svojih vitaminov in mineralov."
Dandanes vsi vprašajo, ali je domače ali ne
Miholič ocenjuje, da se trend kupovanja lokalno pridelane hrane v Sloveniji vzpenja, kar je, dodaja, posledica promocije ministrstva za kmetijstvo, prav tako razgledanosti Slovencev, ki vedno bolj stremijo k zdravemu načinu življenja ter se zavedajo pomembnosti sveže in lokalno pridelane zelenjave. "In to veliko bolj kot na primer v sosednjih državah," opozori sogovornik in dodaja: "Tukaj sledimo Avstriji veliko hitreje kot ostale evropske države, saj se pomembnost porekla pozna tako pri trgovcih, ki močno iščejo lokalno pridelano zelenjavo, kot tudi pri kupcih - dandanes vsi že vprašajo, ali je domače ali ne. In to je velik korak naprej. Težava pa nastane pri prenizki stopnji samooskrbe, saj slovenskemu potrošniku ne moremo ponuditi dovolj lokalno pridelane hrane, zato se trgovci poslužujejo kupovanja sadja in zelenjave iz tujine. Kot že rečeno, stopnjo samooskrbe s slovensko zelenjavo in sadjem bi z modernimi načini pridelave lahko (še bolj) dvignili v relativno kratkem času. Še več, s tehnološko dovršenimi načini pridelave sadja in zelenjave v rastlinjakih, kjer je pridelava povsem brezpesticidna, bi lahko dosegli, da bi s kakovostno hrano slovenskega porekla zadostili tudi potrebam javnih ustanov – slovenske šole, vrtce, bolnišnice, domove za ostarele ter druge javne ustanove bi lahko 365 dni v letu oskrbovali s hranili bogato, domače pridelano hrano, vendar bi se morala spremeniti percepcija države, da bi dali prednost kakovosti pred nizko ceno, ki je glavni faktor pri javnem naročanju. Tukaj vidimo veliko priložnost naše države za odločen in odločilen ukrep in zelo potrebno pozitivno stimulacijo ohromljenega slovenskega kmetijstva. Javne ustanove so velik potrošnik, slovenski kmet pa odličen pridelovalec, ki potrebuje svoj trg in kupca, ki bo kvaliteto cenil in nas cenovno ne bo primerjal s posredniki, ki prodajajo poceni uvoženo zelenjavo in sadje."
Množična globalna proizvodnja hrane je v celoti odvisna od fosilnih goriv − ta rafinirana in pokurjena ustvarjajo toplogredne pline, ki pomembno prispevajo k podnebnim spremembam. Največji del fosilnih goriv v industrijskem kmetijstvu predstavljajo prav zdravju in okolju škodljive kemikalije in ne gorivo za prevoz ali delovanje strojev, kot bi morda pričakovali. Kar 40 odstotkov energije, ki jo porabimo v množičnem prehranskem sistemu, je posledica proizvodnje kemičnih gnojil in pesticidov. Poleg tega je za predelavo hrane in prevoz do vaše bližnje trgovine potrebno veliko plastične embalaže, ki naj bi ohranjala živila sveža tudi med večdnevnim skladiščenjem. Ta embalaža je po navadi problematična, ker jo je nemogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
Pri nezdravih razvadah ne gledamo toliko na ceno
Kaj bi se moralo še spremeniti, da bi lokalna zelenjava resnično bila tista "v ospredju"? Dejstvo je, pravita Kurtović in Miholič, da še zmeraj veliko ljudi pri nakupovanju sadja in zelenjave gleda najprej na ceno in šele potem na poreklo in kakovost, vsi pa vemo, da je lokalno pridelana hrana dražja kot tista iz tujine, na primer za 0,30 ali 0,40 EUR. "Zanimivo je, da pri nezdravih razvadah ne gledamo toliko na ceno – Slovenci smo še vedno kar veliki potrošniki kave, tobaka, predvsem pa sladkih pijač. Pri slabih in nezdravih navadah ne gledamo na ceno, pri zelenjavi in sadju, ki dejansko koristita zdravju, pa smo še zmeraj skopuhi. To ni najbolj logično. In medtem ko ima potrošnik v trgovini možnost izbrati cenejšo zelenjavo iz tujine ali nekoliko dražjo, s hranili bogato zelenjavo iz Slovenije, določene skupine nimajo te možnosti, saj to zanje storijo birokrati za zaprtimi vrati. Šole, bolnišnice in druge javne ustanove so odvisne od javnega naročanja, kjer pa ima cena zmeraj prednost pred kakovostjo, kar je povsem zgrešeno.
Otroci v vrtcih in šolah, bolni ljudje v bolnišnicah ter starejši ljudje v domovih za ostarele so ranljive skupine, ki najbolj nujno potrebujejo kakovostno, s hranili bogato hrano, ki bo blagodejno vplivala na njihovo počutje, zdravje in razvoj. Interes države in vseh nas bi moral biti, da ima varna, zdrava in domače pridelana hrana prednost pred s hranili osiromašeno hrano iz tujine. Tukaj ne govorimo več le o sadju in zelenjavi, ampak tudi o ribah, mesu in drugi hrani," poudarita sogovornika. Po njunem mnenju v vsakem primeru potrebujemo še več promocije in ozaveščanja Slovencev, zakaj je potrebno, da se kupuje lokalno - hrana slovenskega porekla ima zaradi visoke vsebnosti hranil pozitiven učinek na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa denar ostaja znotraj države. "To pomeni, da se podpira in razvija lokalno gospodarstvo in odpravlja nezdrava konkurenca, ki jo povzročajo izkoriščevalska pridelovalna podjetja v na primer Španiji in Italiji. Vse to lahko dolgoročno izjemno pozitivno vpliva na blaginjo ljudi in na prosperiranje gospodarstva," še skleneta Kurtović in Miholič.
Frizerji lahko odkrijejo kožnega raka
Zaradi ugotovitev nove raziskave, objavljene v reviji Journal of the American Academy of Dermatology, se bodo frizerji v prihodnje morda usposabljali za odkrivanje kožnega raka na glavi, obrazu in vratu. Ker so namreč pogosto v stiku s tem delom telesa svojih strank, lahko vidijo morebitne spremembe na koži ali materinih znamenjih, ki bi utegnili biti znak melanoma, piše v študiji.
"Frizerji so v edinstvenem položaju, ki jim omogoča zgodnje odkrivanje kožnega raka. Ljudje so jim bolj zvesti kot marsikomu drugemu," je v pogovoru za Reuters Health pojasnila glavna avtorica raziskave dr. Suephy Chen z univerze Emory v Atlanti. Pravi tudi, da iz prejšnjih študij vemo, da bi to z veseljem počeli in si celo želijo, da bi jih dermatologi ustrezno izurili.
Frizerji so za izobraževanje
Chenova je s kolegi jeseni 2017 opravila anketo s frizerji, ki so bili zaposleni v 15 frizerskih salonih, oddaljenih do 48 kilometrov od univerze Emory. Odgovorilo jim je 229 vprašanih iz dvanajstih salonov. Vprašanja, ki so jim jih zastavili, so bila med drugim, ali so že kdaj pregledali kožo oziroma znamenja svojih strank, ali jih je katera izmed strank kdaj za to prosila ter ali so katero od strank kdaj napotili k zdravniku, ker so na njih opazili neobičajno znamenje.
Anketiranci so morali navesti tudi razloge, zakaj ne bi želeli pregledati kože stranke ter ali menijo, da bi bilo treba stiliste in frizerje naučiti odkrivati kožnega raka in kako bi jih bilo najbolje pripraviti na to. Med sodelujočimi je bilo 82 odstotkov žensk in 86 odstotkov svetlopoltih, po njihovih lastnih ocenah pa so bile skoraj vse njihove stranke (97 odstotkov) svetlopolte. Velika večina (93 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da želijo izvedeti več o odkrivanju raka, 73 odstotkov pa jih je bilo prepričanih, da bi se morali frizerji o tem izobraževati, čeprav je le 40 odstotkov anketiranih menilo, da bi morala biti takšna izobrazba za frizerje obvezna.
Med glavnimi razlogi, zakaj strankam ne pregledajo kože, so navedli, da za to niso primerno usposobljeni, da niso dovolj prepričani o svojem znanju, da ne vedo, kako v tem primeru ustrezno ravnati, poleg tega jim je neprijetno govoriti o takšni temi s svojimi strankami.
Frizer rešil mladoporočenca
"Veliko pacientov je že pristopilo k meni in mi reklo, da je njihov frizer ali brivec opazil, da imajo nenavadno materino znamenje ali pego, in so se zato naročili na pregled. Vsaj pri šestih se je naposled izkazalo, da je res šlo za melanom," pravi dr. Neda Black iz dermatološkega centra v Pasadeni v Kaliforniji, ki sicer ni sodelovala v raziskavi.
Čeprav melanom ne nastane tako pogosto na glavi kot na drugih delih telesa, ima pogosteje resne ali celo smrtne posledice, saj tam pacienti ne opazijo temnih znamenj in drugih sprememb na koži. Zato je za ljudi, ki se pogosto zadržujejo na prostem, priporočljivo, da gredo na pregled, še posebej zato, ker si redkokdo namaže glavo z izdelki za zaščito pred soncem.
Blackova pravi, da je bil njen prvi pacient s to obliko raka 30-letni moški, ki se je malo pred tem poročil. "Na srečo smo ga uspešno pozdravili, vendar če njegov frizer ne bi opazil znamenja, bi lahko umrl."
Fundacija za boj proti kožnemu raku (Skin Cancer Foundation) je nedavno začela izvajati izobraževalni program, ki je namenjen seznanjanju frizerjev in stilistov z odkrivanjem kožnega raka. Poleg tega so neprofitne organizacije za ozaveščanje glede rakavih obolenj, kot je EyesonCancer.org, začele lepotne strokovnjake, med drugim tudi maserje in manikerje, izobraževati o različnih vrstah raka. Stranke naj se torej nikar ne sramujejo vprašati svojega frizerja, ali opazi kaj nenavadnega na njihovi glavi, zagotavlja Blackova. "Okoli 99 odstotkov frizerjev je počaščenih, če jih za to prosite, in bodo zato z veseljem preverili." (Reuters)
