Ekološko vinarstvo: pri Valentanovih skrbijo za zdravje človeka in narave

Barbara Gavez Volčjak , 22.8.2019
Sašo Bizjak

Ekološko kmetovanje je nekoliko dražje in težje kot konvencionalno, a je potrebno, če želimo ohraniti zemljo in vodo zanamcem.

Ali ni ironično, da del mariborske vinske ceste leži v naselju Vodole? Toda vino in voda sta neločljivo povezana, sploh pri ekološkem vinarstvu, za katero sta se odločila Metka in Simon Valentan iz Vodol. "Ekološko ne pomeni zgolj, da ne škropiš rastlin. Obsega cel sklop ukrepov, s katerimi ob pridelavi hrane skrbiš tudi za zemljo, v kateri rastejo pridelki," pojasnjujeta diplomirana agronoma.

Jabolka in hruške prodajajo šolam in vrtcem
Pri Valentanovih je vino sicer v ospredju, pridelujejo pa tudi sadje, poljščine in zelenjadnice, ki jih je mogoče skladiščiti čez zimo: krompir, hokaido buče, fižol, čebulo. Junija češnje, jeseni pa grozdje, jabolka in hruške prodajajo šolam in vrtcem. Predvsem v vrtcih so po mnenju Metke Valentan bolj ozaveščeni o ekološki prehrani. V šolah so nekoliko omejeni s financami, čeprav lahko šole po novem zakonu 20 odstotkov potrebnih živil naročijo zunaj sistema javnih naročil, torej direktno od kmetij. Več naročil iz šol je zaradi projekta Shema šolskega sadja, ker šole dobijo sredstva EU, da vse leto kupujejo sadje z lokalnih kmetij.

Začarani krog konvencionalne pridelave

Kmetijo sta od Simonovih staršev uradno prevzela pred štirimi leti, a že nekaj let pred tem sta na njej začela uvajati ekološko pridelavo. "Starši so se sprva malo bali, ali bo pridelek dovolj velik za preživetje, ali ga sploh bo kaj in podobno. Navajeni so bili na integrirano pridelavo, naju pa so na fakulteti pritegnile ekološke teme," razlaga Simon Valentan. Za začetek sta zato ekološko obdelovala po en vinograd, njivo in travniški sadovnjak. "Staršem so ekološko kmetovanje odsvetovali zato, ker je kmetija primarno usmerjena v vinogradništvo, ki zahteva intenzivno zaščito trte. Intenzivna pridelava pomeni pogosto škropljenje s pesticidi, herbicidi in insekticidi, ki tudi prodrejo v rastlino in jo od znotraj zaščitijo. To pušča v grozdju ostanke fitofarmacevtskih sredstev, zato predelava zahteva veliko dodatkov enoloških sredstev, s katerimi se spojine, uporabljene med pridelavo, nevtralizirajo ali izločijo, da ne puščajo priokusov v vinu. A v njem še vedno lahko ostanejo fitofarmacevtska sredstva v sledovih, tako kot v drugih konvencionalnih živilih. Obenem se zaradi takega kmetovanja onesnažujeta zemlja in voda, poleg škodljivcev poginejo tudi koristne žuželke," pojasnjuje Metka Valentan začarani krog konvencionalne pridelave.

image
Sašo Bizjak Kakovost vina kmetije Valentan so prepoznali med drugim v Hiši Franko in drugih priznanih restavracijah, kjer so jih uvrstili v svojo ponudbo.

Pri ekološkem vinogradništvu vse to odpade, zato je pridelek nekoliko manjši, toda trta je bolj odporna, Metko dopolni Simon. Pred boleznimi jo zaščitijo s sredstvi naravnega izvora, zato ne potrebujejo čistil za odstranjevanje kemičnih snovi iz grozdja. Grozdju ni treba dodajati kvasovk, ker ima na sebi lastne kvasovke, ki se ne uničijo med rastjo z uporabo botricidov proti gnilobi. "Pri predelavi uporabljamo postopek maceracije, pri kateri se v stiku jagodne kožice s sokom izlužijo iz grozdnih jagod polifenoli, ki vino bogatijo in ščitijo. Tako vino mora malo dlje zoreti, ampak ne potrebuje toliko žvepla," razlaga Simon poglavitno načelo naravnega kletarjenja: čim manj posegati v vino z dodatki, temveč pustiti, da se samo razvije v zanj primernih razmerah.

Boljša promocija ekološke pridelave vina in hrane

Ekološko vino zahteva tudi ekološkega kupca, takega, ki pozna zahtevnost njegove pridelave in njegovo vrednost za zdravje, pojasnjujeta Valentanova. Kakovost njihovega vina so prepoznali med drugim v Hiši Franko in drugih priznanih restavracijah, kjer so jih uvrstili v svojo ponudbo. Vendar bi bilo treba za promocijo ekološke pridelave tako vina kot hrane na splošno pri nas narediti veliko več, menita sogovornika. "Res nujno potrebujemo generično promocijo slovenskega ekološkega kmetijstva, saj je od zadnje kampanje minilo več kot deset let," poudarja Metka. "Država je skupaj s kmeti namenila precej sredstev za financiranje promocije izbrane kakovosti lokalnih živil. To se pozna v prodaji konvencionalnih živil slovenskega porekla, v trgovinah in pri direktni prodaji, za ekološka živila pa tega ni. Še največ promocije naredijo trgovski centri z oznakami Bio, ampak ti izdelki so uvoženi." Boljšo komunikacijo z državo si ekološki kmetje obetajo, odkar je bila predlani ponovno ustanovljena zveza ekoloških kmetov, ki med seboj povezuje posamezna regijska združenja. Poleg komunikacije pa bodo seveda veseli tudi finančnih spodbud za promocijo. V Vodolah sicer niso čakali na druge, šest vinsko-turističnih ponudnikov se je povezalo in vsako leto v maju pripravijo dan odprtih kleti, v oktobru pa vikend mošta in kostanja, s čimer promovirajo mariborsko vinsko cesto.

image
Sašo Bizjak Druge pridelke in izdelke iz njih, na primer bučno in konopljino olje, moke, kaše ter semena, jabolčni sok in kis, Valentanovi prodajajo v ekoloških trgovinah in doma na kmetiji.

Ekološki certifikat je treba vsako leto obnoviti

Druge pridelke in izdelke iz njih, na primer bučno in konopljino olje, moke, kaše ter semena, jabolčni sok in kis, Valentanovi prodajajo v ekoloških trgovinah in doma na kmetiji. Za vse pridelke imajo pridobljen ekološki certifikat, ki ga je treba vsako leto obnoviti. "Ekološko kmetovanje je veliko bolj nadzorovano kot konvencionalno, če želiš dobiti certifikat. Nadzorniki najmanj enkrat ali dvakrat letno naredijo kontrolo celotne kmetije, vseh prostorov, vseh zalog, pogledajo vse površine, vzamejo vzorce listja, plodov ali zemlje in jih pošljejo v laboratorije, kjer delajo analize na nedovoljena sredstva," razlaga Metka.

image
Sašo Bizjak Ekološko kmetovanje je veliko bolj nadzorovano kot konvencionalno, če želiš dobiti certifikat, pravijo Valentanovi.

Pridobitev certifikata je sploh za manjše kmete precejšen strošek, poleg tega zahteva obsežno vodenje evidenc in stalen nadzor. Po drugi strani pa certifikat veliko pomeni tistim kupcem, ki se zavedajo vrednosti ekološko pridelanih živil. "Iščejo jih različni kupci, mlajši in starejši, iz mesta in s podeželja," pravi Metka. "Skupno jim je to, da imajo zdrav življenjski slog in v hrani ne marajo strupov."

image
Sašo Bizjak Ekološko vino zahteva tudi ekološkega kupca, takega, ki pozna zahtevnost njegove pridelave in njegovo vrednost za zdravje.

Svoje vino, meso iz tunke in druge pridelke pa Valentanovi ponudijo tudi gostom, ki se z njimi dogovorijo za obisk v vinotoču na kmetiji. Sob za goste sicer nimajo, predvsem tujcem pa dovolijo postaviti šotor ali avtodom. Kdo ve, morda pa se bo turizmu, tej vedno bolj razširjeni človeški dejavnosti, bolj posvetil njun Filip, ki zdaj še zvedavo opazuje obiskovalce iz maminega naročja. Metka in Simon ga seveda ne bosta zadrževala na kmetiji, le skrbela bosta, da bo zemlja ostala zdrava še za naslednje generacije.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku