Hiša z rastlinsko zeleno steno

Matic Sever, 2.12.2018
Matic Sever

O rastlinah, ki ozelenijo senčne stene. Posebno učinkovita rešitev je ozelenjevanje zidov.

Svoje vrtove zelo radi zapiramo z gradnjo zidov, ki so obramba pred hrupom in nezaželenimi pogledi mimoidočih, pa tudi sicer se najdejo stene, na primer garaže ali kakšnega drugega pomožnega objekta, ki bi se mnogo lepše vklapljali v vrt in morda celo širše okolje, če bi bili obraščeni s kakšno plezajočo rastlino. Nabor rastlin, ki dobro prerastejo in prekrijejo stene na sončnih mestih, je precej obsežen, v senci pa se mnogokrat zatakne. Da tudi senčne stene in zidovi ponujajo možnosti za pestro ozelenitev, dokazujejo naslednje rastline.

image
Matic Sever Na vzhodni strani so steno pod oknom ozelenili z bršljanom, zgoraj se čez streho prerašča žlahtna trta.

Med najbolj znanimi je zagotovo bršljan Hedera helix. Ta trpežna zimzelena rastlina ustvari gost preplet poganjkov, polnih temno zelenih listov. Če pa si želimo kaj bolj živahnega, posežemo kakšno izmed številnih pisanolistnih sort, ki obsegajo sivozeleno, rumeno, belo ter različne kremaste odtenke; pri teh pazimo, da jih v notranjosti Slovenije sadimo v malce bolj zavetne predele, saj lahko mnoge od teh pisanih sort v hudi zimi utrpijo precej škode. Navadno sicer ne odmrejo, a listi lahko grdo porjavijo. Bršljan je tudi ena najbolj univerzalnih rastlin, kar se tal tiče, samo v zamočenih slabo uspeva. Ne potrebuje nobenega gnojenja, lahko bi rekli, da sam poskrbi zase, mi ga le obrežemo ali kako drugače omejimo po potrebi.

Plezava hortenzija

Poleg dobro poznanih in razširjenih "klasičnih" hortenzij obstajajo tudi plezave. Taka je Hydrangea anomala ssp. petiolaris, ki z olesenelimi stebli doseže višino tudi do 15 metrov. Ta hortenzija je listopadna, cveti pa poleti v beli barvi. Socvetja so ploščata oziroma imajo obliko diska, v katerem drobnejše sredinske cvetove obdajajo večji sterilni. Tudi listi niso zanemarljivi, so nekoliko bleščeči, temno zeleni so rastlini zagotovo v lep okras in z belim socvetjem krasno temno ozadje. Rast lahko omejimo z rezjo poganjkov tik po cvetenju.

Zimski ali goli jasmin Jasminum nudiflorum pri prekrivanju sten potrebuje malce pomoči oz. opore. Najbolje sicer uspeva na sončnih mestih, zadovoljivo pa se obnese tudi na polsenčnih legah. Na golih, do tri metre dolgih poganjkih konec zime razvije rumene cvetove, ki jih bo na bolj senčnih predelih manj, a bodo zato bolj dragoceni. Po cvetenju izrezujemo stare in nezaželene poganjke.

image
Profimedia Plezava hortenzija prekriva fasado.

Divja trta Parthenocissus quinquefolia je še ena plezalka, ki dobro uspeva v polsenčnih legah. Raste zelo hitro in v povprečju dosega višino 15 metrov. Še posebno je dekorativna jeseni, ko se razvijejo modročrni plodovi, na koncu sezone pa še rdeče do oranžno obarvano listje; za gojenje je skoraj tako nezahtevna kot bršljan.

Kaj pa višnja?

Ni pa vedno treba segati le po okrasnih rastlinah, da bi dosegli lep učinek. Višnjo Prunus cerasus 'Morello' lahko podobno kot marelico gojimo prislonjeno ob polsenčno steno, kjer bo pogled krasila z belim cvetjem ter nas obdarila s sočnimi plodovi. S to sorto višnje, ki jo je nagradilo tudi Britansko kraljevo hortikulturno društvo, lahko zakrijemo površino do devet krat devet metrov.

Zidove ne ravno ozelenijo, jih pa malce zakrijejo tudi nekatere okrasne trajnice. V senci sicer na izbiro ni veliko višjih, si pa vsaj nekoliko lahko pomagamo s kresničevjem (Aruncu dioicus) s kremno belimi socvetji, praprotjo perušo (Matteuccia struthiopteris) z lijakom podobnimi sklopi listov, v svetli senci ali polsenci pa tudi s svetilkami (Cimicifuga oziroma Actaea racemosa). Lahko si pomagamo na primer še z višjimi sortami host, rumenocvetočimi ligularijami, v delni senci tudi z jesenskimi anemonami.

image
Matic Sever Pisanolistne sorte bršljana so v senci zaželene, ker poživijo temačne kotičke.

Na steno sadimo enako kot v gredico

Pri trajnicah ne moremo mimo še ene posebno učinkovite rešitve ozelenjevanja zidov - zelene stene. Te so žal precej drage, a posebne in omogočajo vertikalno zasajevanje na tak način, kot da bi sadili na tleh v gredico. V takih primerih se seveda lahko uporabijo tudi nižje rastoče trajnice za senco, kombiniramo pa lahko različno obarvano listje za bolj pester učinek.

image
Matic Sever Primer zelene stene iz zelnatih trajnic za senčne in polsenčne lege.

Tudi grmovnice lahko posadimo tik ob zid, le prave moramo izbrati. Ena od neproblematičnih tudi za bolj senčna mesta je japonska kerija (Kerria japonica) z rumenimi cvetovi in lepimi zelenimi poganjki, ki so v okras tudi pozimi. Nekatere trdoleske, kot je na primer Euonymus fortunei 'Emerald 'n' Gold', bo tudi polsenčne zidove in ograje prekrila z množico drobnih rumeno pisanih listov, ki so povrhu še zimzeleni. Poganjke naslonimo k navpični podlagi in navadno se lepo razrastejo navzgor v ozki plasti.

Ne pozabimo na iglavce, eden boljših je tisa. Če nimamo dovolj prostora za navadno tiso (Taxus baccata), lahko tik ob steni gojimo ozek pas stebrastih sort tis, ki bodo ustvarjale temno zeleno kamuflažo za steno. Na voljo je še mnogo drugih, le malce se moramo pozanimati pri dobrih drevesničarjih.

image
Matic Sever Parthenocissus tricuspidata 'veitchii' se jeseni obarva v različne odtenke.
Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku