Holesterol: Ni le težava starejših

Barbara Gavez Volčjak , 30.5.2019
Profimedia

V Sloveniji ima kar dve tretjini odraslih med 35. in 70. letom povišano raven holesterola v krvi.

O holesterolu je bilo napisanega že veliko. Na eni strani nas neprestano opozarjajo na nevarnost holesterola za naše zdravje, hkrati pa lahko beremo tudi, da je za delovanje telesa nepogrešljiv. Res pa je tudi, da se ga brez opozarjanja zdravnikov in medijev niti ne zavedamo, saj večinoma ne povzroča preglavic kot na primer zgaga ali obrabljen sklep.

Prepričanje, da imajo povišan holesterol samo starejši, je ne samo zmotno, ampak tudi zelo varljivo. Dejstvo je, da ima v Sloveniji kar dve tretjini odraslih med 35. in 70. letom povišano raven holesterola v krvi.

Stopnja holesterola, ki presega mejo 5 mmol/l, je že rizična in pomeni močno povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Za povišan holesterol se šteje že, če je skupni holesterol nad 4, slabi oziroma LDL-holesterol pa nad 1,8 mmol/l. Stopnja holesterola, ki presega mejo 5 mmol/l, je že rizična in pomeni močno povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Maščoba, ki se nalaga na žilnih stenah, namreč maši žile in lahko povzroči srčni infarkt ali kap. Zato zdravniki bolnikom, pri katerih izmerijo povišane vrednosti holesterola v krvi, priporočajo ukrepe, s katerimi je mogoče te vrednosti znižati.

Pomagata sadje in zelenjava

Med prvimi in najnaravnejšimi ukrepi za zniževanje vrednosti holesterola v krvi sta vsekakor prehrana in gibanje. Z redno telesno aktivnostjo in izbiro živil, s katerimi lahko znižamo holesterol, lahko te vrednosti znižamo za približno 15 do 20 odstotkov. Med najbolj priporočljiva živila v boju proti holesterolu spadajo artičoke, česen, čebula, rdeče sadje in zelenjava, paradižnik in citrusi.

Na splošno bi morali v prehrano uvesti veliko svežega sadja in zelenjave, saj vsebujeta bioflavonoide, ki rastline varujejo pred oksidacijskimi poškodbami tkiva in pred škodljivimi mikroorganizmi. Z jedilnika pa bi morali v čim večji meri črtati hrano, ki viša raven holesterola. Sem sodijo salame, klobase, paštete, hrenovke, polnomastni sir, piščančja koža ter industrijsko predelana hrana, kot so sladki in slani prigrizki, že pripravljeni gotovi obroki, sladkane gazirane pijače, industrijsko izdelano in pakirano pecivo ter kruh.

Pomembni redni pregledi krvi

Vendar prehrana in gibanje večinoma ne zadoščata, da bi lahko prizadeti bistveno znižali raven holesterola v krvi. Predvsem pa človek povišane vrednosti holesterola zelo dolgo ne zazna, ko jo, pa je lahko že prepozno. Povišan holesterol se ugotovi s pregledom krvi, redne preglede zato zdravniki priporočajo moškim po 35. in ženskam po 45. letu starosti. Če je izmerjena vrednost povišana, zdravnik za zniževanje holesterola večinoma predpiše sintetične statine. Vendar ti niso najboljša rešitev, ker imajo tudi neželene stranske učinke. Boljša izbira so naravni statini oziroma biostatini, pridobljeni iz narave, saj ne povzročajo skrb vzbujajočih stranskih učinkov. Pomembno je, da je v njih združenih več naravnih učinkovin. Dokazano učinkovita je kombinacija hitozana, polisaharida iz hrustanca morskih živali, artičoke, fermentiranega rdečega riža, bioflavonoidov in vitamina C, saj deluje na endogeno in tudi na eksogeno tvorbo holesterola. Fermentirani rdeči riž vsebuje snov monakolin K, ki prispeva k zniževanju holesterola v krvi. A le pod pogojem, da je iz nje odstranjen citrinin, hepatotoksična snov, ki sicer lahko povzroči zastrupitev jeter.

Holesterol je torej, znanstveno potrjeno, mogoče znižati na naraven način. Biostatini bodo spretno opravili s »tihim ubijalcem« in vam ne bo treba skrbeti, kaj vas čaka jutri.

Anketa

Kje se boste hladili in sproščali to poletje?

Sudoku