Implantacija čipa v telo: Tehnologija, ki zares zleze pod kožo

Zvezdana Bercko, 15.9.2019

Vse več Švedov si v dlan implantira čip, ki med drugim omogoča hitro nakupovanje, odpiranje vrat, vstopanje na prireditve in vožnje z vlakom.

Tehnologija ni več spravljena v velikih škatlah daleč proč od nas. S telefoni, ki jih imamo nenehno pri sebi, in pametnimi urami na zapestju se je že povsem približala telesu. In kot kaže švedski primer, vse bolj prodira tudi v telo.

Na Švedskem narašča zanimanje za implantacijo čipa v dlan. Tehnologija po zagotavljanju njenih privržencev prihrani čas in olajša vsakdanje življenje - vrata stanovanja, pisarne ali fitnes centra odpreš tako, da le prisloniš dlan na digitalni čitalec. Na čipu so lahko shranjeni tudi kontaktni podatki za primer nesreče, profili z družbenih omrežij, vstopnice za prireditve in vozovnice za švedske železnice. Že pred dvema letoma so švedske državne železnice potrdile, da sto ljudi plačuje vozovnice s čipom v svoji roki tako, da med kontrolo le prislonijo roko na zaslon sprevodnikove naprave.

Čakalne vrste

Čip v velikosti riževega zrna vsadijo pod kožo, običajno na zgornji del dlani nad palcem. Vsadijo ga z injekcijo, postopek je podoben kot pri cepljenju in, kot pravijo, pri tem ni nič krvi. Na Švedskem je vstavljanje čipa pod kožo postalo tako priljubljeno, da so zanj čakalne vrste, saj proizvajalci čipov ne morejo slediti povpraševanju. Vsaditev čipa stane okrog 160 evrov, a nekatera švedska podjetja svojim zaposlenim ta strošek povrnejo, saj v tej tehnologiji vidijo prednost celo pri tako banalnih opravilih, kot sta hitrejše plačevanje jedi in pijač v menzi ali nadzor uporabe skupinskih tiskalnikov.

image
Čip v velikosti riževega zrna z injekcijo vsadijo pod kožo, običajno na zgornji del dlani nad palcem. Postopek je podoben kot pri cepljenju in, kot pravijo, nič krvav.

Čipi, ki si jih Švedi vsadijo v roke, za komunikacijo uporabljajo tehnologijo NFC (Near Field Communication). Ta je enaka, kot jo imajo brezstične plačilne kartice, in se je pokazala kot varna in zanesljiva. Uporabljajo jo tudi pri sledenju pošiljkam ter označevanju hišnih ljubljencev in živine.

Vsajeni čipi so pasivni, kar pomeni, da zunanje naprave lahko preberejo njihove podatke, čipi pa ne morejo prebrati informacij iz drugih virov. Čipi tudi nimajo GPS-funkcionalnosti in torej ne omogočajo sledenja, čeprav njihovi nasprotniki odgovarjajo, da tehnično ni ovir, da te funkcionalnosti ne bi imeli, če bi to komu ustrezalo.

Tudi plače niso skrivnost

Zadevo si je izmislil Jowan Osterlund, nekdanji profesionalni piercer, za kar je pred petimi leti ustanovil podjetje Biohax International, ki danes obvladuje švedsko tržišče čipiranja. "Imeti neskončno število različnih kartic ali žetonov, s katerimi nešteto različnih sistemov preverja tvojo identiteto, je nesmiselno. Z uporabo čipa lahko usmerjamo hiperpovezano okolje, v katerem živimo," pravi Osterlund, ki tudi zatrjuje, da je podkožni čip težje zlorabiti kot mnoge druge vire podatkov prav zaradi tega, ker je težko dostopen. Razloga za naraščajočo priljubljenost čipiranja med Švedi sta po Osterlundovem mnenju dva. Kot prvo, Švedska je dežela, v kateri so skozi zgodovino vedno naklonjeno sprejemali nove tehnologije. Že v 90. letih je švedska vlada sofinancirala gradnjo hitrega internetnega omrežja za državljane in z davčnimi olajšavami spodbujala podjetja, ki so omogočala svojim zaposlenim delo od doma. Švedska tudi pospešeno postaja brezgotovinska družba. Le vsak četrti Šved še vsaj enkrat tedensko uporabi gotovino. Po podatkih centralne banke se je delež gotovinskih transakcij z okoli 40 odstotkov v letu 2010 znižal na sedanjih 15 odstotkov.

Le vsak četrti Šved še vsaj enkrat tedensko uporabi gotovino

"Več ko slišiš o neki tehnologiji, bolj ko jo poznaš, manj se je bojiš," pravi Osterlund, ki drugi razlog za priljubljenosti čipiranja vidi v dejstvu, da so Švedi manj kot pripadniki drugih narodov zaskrbljeni zaradi zlorab osebnih podatkov. To je posledica tradicionalno visokega zaupanja v švedska podjetja, banke in vladne institucije. Švedi so navajeni deliti svoje osebne podatke, saj je že pri številnih spletnih nakupih treba vnesti osebno številko socialnega zavarovanja. Številke mobilnih telefonov so zlahka dostopne, tudi plače niso skrivnost, na davčnem uradu lahko vsak vpogleda v prihodke vseh državljanov.

Udobje pred varnostjo

A vse bolj je slišati tudi nasprotna mnenja, še zlasti, ker čipiranje sploh ni zakonsko urejeno. Nasprotniki čipiranja namreč vztrajajo, da udobje, ki ga čipiranje prinaša, ne more odtehtati pripadajočih varnostnih tveganj.

Ben Libberton, britanski znanstvenik, ki živi na južnem Švedskem, je med prvimi začel opozarjati oblasti, da je treba razvoj te tehnologije zakonsko urediti. "Kar se dogaja zdaj, je še relativno varno. Toda če se bo to uporabljajo povsod, vedno, ko bo kdo želel karkoli narediti, bi lahko zelo hitro in zlahka prišlo do zlorabe osebnih podatkov. Še zlasti, če bi čip vseboval, kot njegovi razvijalci načrtujejo, tudi podatke o zdravju in trenutnem zdravstvenem stanju posameznika."

A trendi kažejo, da Švedi, zlasti mlajši odrasli, kljub predstavljenim tveganjem bolj cenijo udobje, ki ga čipiranje prinaša pri vsakdanjih opravilih.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku