(INTERVJU) Jožef Horvat: "Jasneje in odločneje moramo izraziti svoje zahteve"

Urška Mlinarič, 13.8.2019
Andrej Petelinšek

Pogovor z Jožefom Horvatom (NSi), predsednikom Kluba pomurskih poslancev, ki je 2005 prepričal večino, da si Prekmurje zasluži državni praznik. Je tudi pobudnik izdaje zbirateljskih kovancev ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in prvopodpisani pod predlog, da se mala dvorana državnega zbora poimenuje po Matiji Slaviču.

Kje v narodni zavesti Slovencev je Prekmurje?

"O Prekmurju, kjerkoli se pogovarjam z ljudmi, govorijo le dobro. Kako je to regija, čeprav formalnopravno ni, prijaznih ljudi, dobre hrane, čiste zelene narave. Kljub temu pa se čuti, da je Prekmurje še vedno na robu; celotno svojo zgodovino je bilo na robu vsakokratne državne tvorbe. In tako je še danes, zato si moramo Prekmurci v slovenski nacionalni zavesti še izboriti svojo pravo, realno pozicijo."

Smo premalo samozavestni?

"Absolutno. Preveč smo tihi, pohlevni. Če želimo, da bomo od države dejansko deležni pozornosti, kot jo ima osrednja Slovenija, se moramo tudi mi, tukaj v Prekmurju, bolj angažirati in svoje zahteve izraziti bistveno jasneje in odločneje."

Z vmesno, triletno pavzo ste poslanec od leta 2004. Kako bi opisali odnos visoke državne politike, najvišjih nosilcev oblasti, do Prekmurja?

"Politika, ki jo omenjate, premalo pozna in premalo razume Prekmurje. Ministrstva se premalo ukvarjajo s to regijo. Res imamo zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, vendar ta ne deluje. Če bi, bi imeli v državi skladen regionalni razvoj. Podatki kažejo, da je statistična regija Pomurje na vseh področjih na samem repu. Tudi zato bom vladi v kratkem napisal odprto pismo, v katerem bom s podatki dokazoval, da Pomurje potrebuje odločnejše ukrepe in strateško razvojno partnerstvo, če ne želimo, da se regija dokončno izprazni. Kot Prekmurec sem hvaležen, da smo dobili zakon o razvojni podpori pomurski regiji, ki je delno ublažil propad nekoč največjih gospodarskih gigantov, ni pa prinesel razvojnega preboja. Lani se je iz Pomurja v tujino izselilo 597 ljudi, kar pomeni, da se ti, najbrž, ne bodo nikoli vrnili. Demografski podatki so skrb zbujajoči, zato bi vlada morala ustvariti pogoje za poslovno okolje, ki bo privabljajo domače in tuje investitorje, ki bodo ponudili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Da bodo naši mladi, izobraženi ljudje ostali v regiji. Časi se spreminjajo, potrebujemo delovna mesta, ki bodo omogočala spodobne plače."

Verjamem, da bomo Prekmurci ob nekoliko večjem posluhu v Ljubljani znali spisati novo povest o dobrih ljudeh. In ta bo zgodba o uspehu

Država praznuje, ne le Prekmurci

Kaj pa Prekmurci sami? Je med nami dovolj samoiniciativnosti?

"Gotovo je v določenih delih države občutek, da samo čakamo na državo. A to ne drži. V Prekmurju imamo izjemno uspešne poslovne zgodbe, smo podjetni. Dokaz za to je, da marsikdo doma, v Prekmurju, ne uspe, ko gre v tujino, pa je čez noč zvezda."

Je okolje premalo spodbudno?

"Absolutno. Če pogledamo celotno vzhodno Slovenijo, vidimo, da vzhodna kohezijska regija dosega le 70 odstotkov evropskega povprečja razvitosti, medtem ko zahodna kohezijska regija skupaj z osrednjim delom države dosega 102 odstotka tega povprečja. Ta razvojni razkorak pa se samo še povečuje."

Ali potemtakem slogan ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Prekmurje v srcu ne izzveni nekoliko cinično?

"Ta slogan razumem kot sporočilo, da naj bi bilo Prekmurje v srcu vseh Slovenk in Slovencev. Velikokrat sem slišal od ljudi iz drugih delov Slovenije, da so rekli, 'danes pa praznujejo Prekmurci'! Ne, danes praznuje država, vsi Slovenci, to je državni praznik. Slovenci smo v zgodovini vselej izgubljali, pridobitev Prekmurja in združitev Prekmurcev z matičnim narodom je eden najsvetlejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda. Želim si, da bi slogan Prekmurje v srcu veljal celotno naslednje stoletje."

Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste leta 2005 predlagali, da ta zgodovinski dogodek proslavljamo kot državni praznik? Ne nazadnje je Prekmurje pred tem imelo kar nekaj poslancev, pa takega predloga ni bilo.

"V drugi polovici leta 2005 je tedanja vlada, katere koalicijski poslanec sem bil, predlagala novelo zakona o državnih praznikih in dela prostih dnevih, s katero je predlagala dva nova praznika; 15. 9., dan vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, dan Rudolfa Maistra. V obrazložitvi novele pa je pisalo, da naj bi se ob dnevu Rudolfa Maistra spominjali tudi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V fazi koalicijskega usklajevanja mi ni uspelo prodreti z idejo, da preprosto ne gre, da bi se ob Maistrovem dnevu praznovali še ta pomembni dogodek. In da mora to biti samostojen praznik. Zato pa sem uspel z dopolnilom na matičnem odboru, ki so ga s podpisi podprli tudi drugi pomurski poslanci. Za podpis sem prosil tudi tedanjo poslanko madžarske narodne skupnosti Mário Pozsonec. Podpisa ni dala, a prazniku ni nasprotovala."

image
Andrej Petelinšek

Na madžarski praznik

Je napačen vtis, da ta praznik še vedno, vsako leto, izzveni kot lokalni, prekmurski praznik in ne kot državni?

"Res je, podobno se mi zdi, da je s praznikom vrnitve Primorske. Tudi zato sem bil leta 2009 izjemno razočaran, ko je tedanja vlada Boruta Pahorja odločila, da ob tem in podobnih, po njihovi oceni najbrž manjvrednih praznikih ne bo državnih proslav vsako leto, ampak le ob okroglih obletnicah. Pisal sem odprto pismo predsedniku vlade Pahorju, ki je kasneje, to je seveda moja interpretacija, to svojo napako popravil in zdaj vsako leto ob prazniku v Črenšovcih položi venec k spomeniku Jožefu Kleklu. Tako bo tudi letos, sedmič zapored."

Kako bi Prekmurje, poleg praznovanja, moralo izkoristiti 100. obletnico?

"Predvsem bi jo morali izkoristiti za krepitev naše nacionalne zavesti. Če se samo spomnimo, kako sta se tu slovenski jezik in slovenstvo ohranjala skozi stoletja. Res je morala biti prisotna nacionalna zavest, ponos, saj jim ni bilo enostavno. Zato sem zadovoljen, ko vidim, da so ljudje po Prekmurju vse bolj pogumni in ob tem prazniku tudi izobesijo zastavo. Predvsem pa bi 100-letnica morala biti prelomna v smislu: 'Mij vsi živeti ščemo, toda nič več kot róbi na robu!'"

Kot politik razumete odsotnost pripadnikov madžarske narodnosti na tovrstnih proslavah?

"Ne, je ne razumem. Ko sem izbiral ime praznika, sem se izogibal pojmom, ki označujejo ozemlje, saj se zavedam, da je Trianonska pogodba boleča za Madžarsko. Leta 2005 smo bili že eno leto člani EU, ki jo razumem kot družino narodov, kjer naj bi administrativne meje padale, zato sem ime praznika izbral na narodni bazi. Z ustavo imamo vzorno urejeno sobivanje narodnih manjšin, tako madžarska kot italijanska imata predstavnika v državnem zboru. Če bom kdaj povabljen na kakšno praznovanje madžarskega praznika v Lendavi, se bom vabilu, če bo le mogoče, odzval."

Madžarsko podržavljanje Term Lendava

Ostro ste se odzvali, ko je v javnost prišlo pismo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Ta je direktorici območnega urada zavoda za šolstvo pisal, naj otrok madžarske narodnosti ne silijo k udeležbi na dogodkih, ki bodo organizirani ob tem jubileju.

"Poziv kolega Horvatha, ki je pozval dvojezične šole in starše, naj njihovi otroci ne sodelujejo na tovrstnih dogodkih, sem razumel najprej kot vmešavanje v avtonomijo šol, po drugi strani pa me je zbodlo in zabolelo, da poziva k nasprotovanju zakonu, ki uzakonjuje praznik. To je nedopustno."

Ali ni pričakovanje, da se Madžari udeležijo tega praznika, podobno, kot če bi Avstrijci pričakovali udeležbo Slovencev ob obeleževanju koroškega plebiscita?

"Tudi takšno primerjavo je mogoče potegniti. Pa vendar menim, da je bil ta poziv neposrečen. Obžalujem, da je prišlo pismo ravno ob 100. obletnici, ko bi končno že morali bolj razumeti tedanji potek zgodovine. Zgodovine ne moremo spreminjati, meje so bile odločitev pariške mirovne konference. In to moramo spoštovati, sploh zdaj, ko smo vsi povezani v EU v družini narodov."

image
Andrej Petelinšek

Kolega Janko Votek iz Vestnika se je pred časom v komentarju vprašal, "kdo se bo zdaj uprl hegemonističnim težnjam več kot tisočletnega tlačitelja prekmurske duše?". Kaj bi mu odgovorili oziroma ali kolega pretirava?

"Včasih je kakšno ugotovitev treba zapisati nekoliko pretirano, da se nad njo sploh zamislimo in jo poskušamo razumeti. Dejstvo je, da se slovenska vlada ne odziva enako na potrebe tukajšnjega večinskega prebivalstva kot se madžarska na narodno skupnost. Ljudje me sprašujejo, zakaj nacionalizacija Term Lendava s strani madžarske vlade. NSi v gospodarstvu zagovarja privatizacijo, vendar če sem pravilno informiran o tem, kdo stoji za kupcem Term Lendava, je to podržavljenje, in to s strani tuje države. Vse to v ljudeh vzbuja strah, zato bi morala slovenska vlada ljudem v Prekmurju pojasniti, za kaj gre. Z ljubljanske perspektive je vseeno, kaj se tukaj na robu države dogaja. Če bi se to zgodilo v središču države, bi bila zgodba povsem drugačna. Vlada mora varovati naš nacionalni interes in se upreti hegemonističnim težnjam. Vlada bi prva morala videti, da Slovenci na narodnostno mešanem območju zaradi izdatne madžarske državne pomoči v konkurenčnem boju izgubljajo."

Dovolj prostora za vse

Kako naj Slovenci na narodnostno mešanem območju razumejo odsotnost kakršnihkoli dogodkov, s katerimi bi zaznamovali ta praznik? Z izjemo ene predstavitve knjige, vsaj na Lendavskem, tovrstnih dogodkov ni. Se jim odrekamo v imenu sožitja, da ne bi vznemirjali sokrajanov, Madžarov?

"Lahko razumemo tudi tako, ampak obeleževati takšen praznik na način, da si ne upaš praznovati, se mi ne zdi prav. Ne zagovarjam pa dogodkov, ki bi se na kakršen koli način dotaknili čustev Madžarov. Menim, da je tu, na tem območju, dovolj prostora za vse; Slovence, Madžare, Hrvate in Rome, da bivamo v sožitju."

Kaj ob prazniku polagate na srce Prekmurkam in Prekmurcem za naslednjih 100 let?

"Želim si, da bi bila Slovenija razvita država tudi na svojem obrobju. Eden od potrebnih pogojev je ustanovitev pokrajin, kar pa bo zahtevalo našo veliko odgovornost. Obletnice so priložnost, da si postavimo ambicioznejše cilje, atraktivne za mlade, ki bodo tu imeli možnost ne le za sanje, ampak za udejanjenje njihovih potencialov. Predvsem pa si želim, da bi vsi dojeli, da v Prekmurju živimo ns res krasnem koščku Slovenije, na stičišču več kultur, in da bi, po zgledu nekdaj velikih družin, ki so živele v majhnih cimpračah, znali živeti eden z drugim. Verjamem, da smo Prekmurci ljudje, ki bomo ob nekoliko večjem posluhu v Ljubljani znali doma v naslednjem stoletju spisati novo povest o dobrih ljudeh, ki bo slovenska zgodba o uspehu."

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku