(INTERVJU) ‘‘Poslanci so do upokojencev zelo prijazni pred volitvami, potem je njihov interes zanemarljiv‘‘
Zveza društev upokojencev Slovenije, pravi njen predsednik Janez Sušnik, zastopa vse starejše, čeprav jih je v društva upokojencev danes včlanjenih slabih 188 tisoč.
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) deluje že od leta 1946 in združuje več kot 500 društev upokojencev in je ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. Vodi jo Janez Sušnik, po izobrazbi varnostni inženir, ki je bil januarja letos izvoljen tudi za mandatno obdobje 2019-2023.
Poslanci "odzujfani" - upokojenci vedno bolj "zazujfani" ste naslovili pismo poslancem, s katerim ste sporočili ogorčenje nad dejstvom, da v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režejo, upajo razmišljati, da bi sebi namenili več. Ali ste zadovoljni, da so si zaradi pritiska javnosti, tudi ZDUS, poslanci vendarle premislili?
"Vsekakor smo zadovoljni, da teh sprememb zakona niso sprejeli, se pa bojim, da bodo skušali po drugi poti priti do bonitet, ki bodo namenjene samo njim. Zveza društev upokojencev Slovenije bo budno spremljala dogajanje in se v takem primeru ponovno odzvala. Poslanci nikakor nočejo razumeti, da so pokojnine še vedno nižje za 7,2 odstotka zaradi neusklajevanja med letoma 2010 in 2016. Prav tako je letni dodatek pod nivojem izračuna po sistemskem zakonu, povrhu tega pa gre v dohodnino, ostali regresi niso več obdavčeni."
Največ denarja zberejo s članarinami
Zagotovo omenjeno pismo poslancem ni edini primer odziva, s katerim opozarjate na velikokrat nezavidljiv položaj upokojencev. Kako pomemben sogovornik je ZDUS?
"Ne, to ni edini odziv. Konec leta 2018 smo izdali Memorandum 2018 s podrobnejšo analizo položaja slovenskih upokojencev in vedno starejših oseb in ob tem predvideli potrebna področja, vsebine in nosilce aktivnosti. Memorandum smo poslali političnim strankam kot poziv, da naj problematiko starejših končno vzamejo resno in naj ne ostanejo zgolj pri političnih predvolilnih obljubah. Trenutni vladi smo tudi posredovali predloge za koalicijsko pogodbo, ki zadevajo starejšo populacijo - in bili smo kar uspešni. ZDUS je zelo pomemben sogovornik, saj zastopamo vse starejše, čeprav jih je v društva upokojencev danes včlanjenih slabih 188 tisoč. Vsak si zasluži dostojno življenje, sploh pa dostojno preživeti tretje življenjsko obdobje. Poslanci so do upokojencev zelo prijazni pred volitvami, potem je njihov interes zanemarljiv."
Kako je organizirana zveza?
"Najvišji organ ZDUS je zbor članov, izvršni organ je upravni odbor, funkcionarji so predsednik in trije podpredsedniki (zdaj samo eden), sledita izvoljena organa, nadzorni odbor in častno razsodišče, posvetovalni organ je strokovni svet, in delovna telesa ZDUS. Članice ZDUS so pokrajinske zveze društev upokojencev, v katere se povezujejo društva upokojencev.
V delovnih telesih delujejo člani, ki se na posamezno področje razumejo, so strokovnjaki in s predlogi obveščajo upravni odbor, ta pa vlado in državni zbor. Nismo zadovoljni z odzivi in iščemo boljši način sodelovanja, ampak politične stranke okopavajo samo svoje vrtičke in njivo koalicije."
Vzajemni posmrtninski sklad šteje toliko let kot zveza sama. Ustanovljen je bil kot prostovoljna solidarna skupnost članov, z namenom, da se ob smrti člana svojcem izplača posmrtnina. Njegovo delovanje ureja pravilnik. Letni prispevek in višino posmrtnine vsako leto določi najvišji organ na predlog upravnega odbora sklada.
Vanj se lahko vključijo člani društev upokojencev do dopolnjenega 70. leta starosti. Pravica do izplačila posmrtnine pa pripada posameznemu članu po preteku čakalne dobe, ki je odvisna od starosti člana ob vpisu. Če član društva upokojencev preneha biti član, ne more biti več član samopomoči in nima pravice do vračila vplačanih prispevkov. Posmrtnina se lahko izplača najpozneje v enem letu po smrti člana samopomoči. Če po preteku enega leta niso bila predložena dokazila o smrti, ugasne pravica do posmrtnine.
Kako se financirate? Se povezujete tudi mednarodno?
"ZDUS se financira prvenstveno iz članarin, z dividendami Delfin hotela ZDUS, d.o.o., Izola, manjši del prihaja iz Delavske hranilnice, iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za delovanje ZDUS in iz programa Starejši za starejše, prek javnih razpisov, sponzorstev in donacij ter drugih virov.
Zveza društev upokojencev Slovenije je že desetletja aktivna na mednarodni ravni. Naši člani se udeležujejo zasedanj generalnih skupščin mednarodnih nevladnih organizacij starejših ali za starejše, kjer smo člani. Prisotni smo na srečanjih, konferencah, delovnih skupinah in drugih oblikah delovanja teh organizacij in na povabilo tudi drugih mednarodnih akterjev, posebej OZN in njenih specializiranih organizacij. Organiziramo mednarodna srečanja, razgovore ali konference z mednarodno udeležbo. Sprejemamo obiske predstavnikov mednarodnih organizacij in pobud ter obiske društev in zvez upokojencev iz drugih držav. Naši strokovnjaki z različnih področij se udeležujejo strokovnih konferenc na teme, povezane s staranjem in dolgoživo družbo."
Posvečajo se medgeneracijskemu sodelovanju
Katere projekte načrtujete?
"Naš trenutno največji projekt so Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki smo jih letos v mesecu maju organizirali prvič. Tema srečanja je bil gmotni položaj upokojencev in trg dela. Prihodnje leto jih bomo namenili stanovanjski problematiki vseh generacij, saj je naš partner Medgeneracijska koalicija Slovenije - MeKoS, katere pobudnik ustanovitve je bila ZDUS, sestavljajo pa jo še Dijaška organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije in Študentska organizacija Slovenije. Namen medgeneracijskega sodelovanja je več kot potrebna vizija razumevanja od mladih let do tretjega življenjskega obdobja, spoznavanje problemov mladih in razumevanje starejših ter v okviru delavnic in posvetov razkriti ciklus življenjskega obdobja.
Težko že pričakujemo novo verzijo osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je tesno povezan z e-oskrbo, sledi zakon o zdravstvenem in invalidskem varstvu in zavarovanju, pokojninske reforme, zakon o dolgoživi družbi, demografskem skladu in popravi krivic iz preteklosti zaradi neusklajevanja v obliki izredne uskladitve, ki se lahko uredi v obdobju treh let ..."
Kako obveščate svoje člane?
"Člane obveščamo tedensko z e-novicami, objavami na spletni strani, družbenih omrežjih in z našo revijo ZDUS Plus, ki izhaja vsak mesec in jo prejme vsako slovensko društvo upokojencev."
Vedno zmanjka denarja? Tukaj so 4 koraki, s katerimi lahko vzamete svoje finance pod nadzor
Da bi bilo uresničevanje finančnih ciljev v letu 2020 nekoliko lažje, so za vas pripravili nekaj kratkih nasvetov. Svetujejo, da si najprej postavimo dosegljive varčevalne cilje. "Manj besed in več dejanj bo prineslo boljše rezultate, spodbudno bo tudi spremljanje napredka. Uživajte v uresničevanju ciljev – pot do cilja je tista, ki prinaša pravo zadovoljstvo," pravijo pri ZPS, ki so nasvete strnili v štiki korake.
1. Korak: Preverite, kje ste, in postavite načrt za naprej
Vsaj enkrat na leto je dobro, da pregledate svoje finančno stanje in si odgovorite na osnovna vprašanja:
- kakšni so moji prihodki in odhodki?
- Kje lahko poiščem prihranke?
- Kateri so moji finančni cilji? Ali so (še) ustrezni?
- Ali napredujem pri uresničevanju finančnih ciljev?
- Bo leto 2020 prineslo spremembe, ki jih moram upoštevati (nova zaposlitev, večji izdatek, najem ali odplačilo kredita, sprostitev varčevanja itd.)?
- Kje so moje šibke točke pri denarju (zapravljanje, prenizki prihodki, vzdrževanje sicer samostojnih družinskih članov itd.)?
- Ali (dovolj) varčujem za pokojnino?
Načrt izdatkov za prihodnje leto naj bo čim bolj natančen, s konkretnimi zneski. Določite fiksne stroške, kot so najemnina, elektrika, voda in drugi stroški za stanovanje ali hišo, registracija avtomobila, plačilo kredita ipd., ter spremenljive stroške, kot so obleka, počitnice, ogrevanje, hrana, zabava ipd.
Boljši načrt boste naredili letos, lažje vam bo prihodnje leto. Porabo spremljajte sproti in znesek, namenjen varčevanju, položite na ločen račun takoj, ko dobite plačo ali pokojnino, in ne na koncu, saj v tem primeru morda ne bo nič ostalo.
2. Korak: Preverite svoje dolgove
Naredite seznam vseh dolgov, ki jih imate, in pri tem ne mislimo le na kredit pri banki. Dolg je tudi izkoriščen redni ali izredni limit, izkoriščen limit na posojilni kartici in denar, ki ste si ga izposodili od družine ali prijateljev. Če odplačujete dolgoročni kredit s spremenljivo obrestno mero, premislite, ali bi bilo smiselno preiti na trenutno še razmeroma nizke in manj tvegane fiksne obrestne mere (upoštevajte stroške poplačila starega kredita in najema novega). Poskrbite za redno odplačevanje kredita in naredite načrt, kako boste čim prej odplačali preostale dolgove. Ko vam to uspe, nastopi čas za varčevanje.
3. Korak: Določite zgornjo mejo za praznično zapravljanje
December je finančno eden najbolj napornih mesecev. In kakšen je izkupiček vsega trošenja? Od preveč pojedene hrane januarja preštevamo odvečne kilograme, doma pa imamo polno nepotrebnih daril in drobnic daril. Bi se letos tega lotili drugače? Določite si znesek, ki ga lahko namenite za kosila, večerje ter darila in ga ne prekoračite.
4. Korak: Spremembe naj se začnejo že danes
Z uvajanjem novih, bolj zdravih finančnih navad ni treba čakati do prvega januarja. Začnite že zdaj in v letu 2020 vam bo lažje. Navado naj bi vzpostavili v 21 dneh, zato imate dovolj časa, da začnete upravljati svoj denar že danes in postanete gospodar svoje denarnice, ne pa njen suženj. Ne bodite prestrogi do sebe, začnite z majhnimi koraki.
ZPS-jev izziv
Nakupovanje je pogosto le način spopadanja z neprijetno resničnostjo in nima nič skupnega z zadovoljevanjem resničnih potreb. Kupujemo zato, da se počutimo bolje, a to "zdravilo" ima le kratkotrajen učinek. Seveda se ne morete odpovedati vsem nakupom, lahko pa naredite seznam stvari, ki jih ne boste kupovali naslednji teden, mesec ali leto: oblačila, čevlji, nakit, tehnični pripomočki ipd. Tudi tisto, kar si dovolite kupovati, kupite šele takrat, ko vam tega zmanjka. Naredite svoj osebni nenakupovalni seznam in izločite vse, kar običajno kupujete po nepotrebnem. Poiščite svoje negativne vzorce - ali morda kupujete, ko ste žalostni ali jezni - in jih spremenite.
Dom Danice Vogrinec Maribor: Vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim
Čarobno, s prižganimi baklami je taborska enota Doma Danice Vogrinec Maribor pričakala svoj jubilejni 30. rojstni dan. Prav posebno priznanje jim je s svojo prisotnostjo izkazal slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, ki je sicer tudi častni pokrovitelj Daničine štafete in povezan s stanovalko doma na Taboru Ani Belina, ki zbira medijske objave o predsedniku v časopisju, jih uredi v zvezek in vsako leto pošlje predsedniku.
Trideset let doma Tabor
Zlatka Sel, ki je v domu na Taboru zaposlena že od njegove ustanovitve, je prisotne na slavnostni prireditvi spomnila, da največji dom za starejše v Sloveniji nosi ime po socialni in družbenopolitični delavki Danici Vogrinec, ki je v letih po drugi svetovni vojni kot družbena delavka in poslanka republiško skupščino prepričala o gradnji in pomenu domov za starejše. V drugi polovici 20. stoletja se je 106 stanovalcev vselilo v Dvorec Viltuš pod okriljem Doma Danice Vogrinec. Leta 1974 so na Pobrežju zgradili prvo izmed treh enot doma, ki so ga poimenovali Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor.
Življenjske razmere v Viltušu so se za oskrbovance in zaposlene kljub rednemu vzdrževanju močno slabšale, zato so se leta 1989 lotili gradnje še četrte enote na Taboru, tja preselili večino stanovalcev, enoto v Viltušu pa dokončno opustili. Stanovalka Matilda Vernik je v 105. letu ena izmed tistih stanovalk, ki je prebivala že v dvorcu Viltuš in je še danes stanovalka v enoti Tabor.
Z izjemnimi zaposlenimi je mogoče vse
V Domu Danice Vogrinec Maribor so zaznamovali tudi 65 let organiziranega varstva starejših v Mariboru. Dom je v Evropi prepoznan kot primer odlične in inovativne prakse na področju skrbi za starejše, za kar je lani prejel nagrado Evropske mreže za staranje in postal najboljši dom za starejše v Evropi. "Pripeljati zgodbo skupaj z zaposlenimi tako daleč ni mačji kašelj. Delamo stvari, ki so kdaj težke, se zdijo nemogoče, pa vendarle jih z izjemno voljo v naši Danici zmoremo," se je zahvalil zaposlenim direktor doma Marko Slavič, ki je pred nekaj leti iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha, tokrat pa mu je podelil zahvalo, posebno priznanje predsednika republike Domu Danice Vogrinec Maribor, ki je po njegovih besedah vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim.
"Za 65 let edinstvenega delovanja na področju spodbujanja aktivnega preživljanja jeseni življenja," je dejal Pahor, ki se zaveda, da je država zanemarila področje institucionalne skrbi za dolgoživo družbo, zato bo eden od prvih posvetov v naslednjem letu, ki jih bo sklical, namenjen tem izzivom.
Pokojninski skladi investirajo tudi v nepremičnine
Slovenski pokojninski skladi (pokojninske družbe in pokojninski vzajemni skladi) obračajo okrog 2,5 milijarde evrov premoženja zavarovancev ter se soočajo z izzivi nizkih obrestnih mer. Zato smo jih povprašali, ali investirajo tudi v nepremičnine, ter seveda, kakšne donose na letni ravni od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019 so dosegli. Objavljamo tudi napovedi pričakovanj donosov v prihodnosti.
Največ denarja pokojninskih zavarovancev oziroma javnih uslužbencev upravljajo v Modri zavarovalnici, in sicer kar 1,15 milijarde evrov. Najvišje letne donose do 12,79 odstotka dosegajo v Dinamičnem podskladu. V Preudarnem skladu so ti od 8,9- do 9,55-odstotni, medtem ko se v Zajamčenem gibljejo okoli petih odstotkov letno.
Rast na delniških trgih bo zmerna
Pokojninski sklad z naložbeno politiko življenjskega cikla sestavljajo trije podskladi, ki se razlikujejo po naložbeni politiki in s tem po višini tveganja, ki ga varčevalec sprejema. V Dinamičnem in Preudarnem varčevalec sprejema visoko oziroma srednje tveganje na svoje celotne prihranke, v Zajamčenem skladu pa le tveganje donosnosti nad zajamčeno donosnostjo. V podskladih z bolj tvegano naložbeno politiko v bolj tvegane naložbe investirajo okoli 90 odstotkov sredstev (večinoma v delnice svetovno znanih podjetij), pri tistih z zmerno naložbeno politiko okoli 50 odstotkov sredstev in v zajamčenih okoli deset odstotkov sredstev.
Del premoženja vlagajo tudi v nepremičnine, tako v Sloveniji kot na drugih razvitih trgih: "Ocenjujemo, da bodo v prihodnjih nekaj letih donosnosti nižje, kot so bile v zadnjem obdobju. To bo vplivalo predvsem na donosnosti skladov z zajamčeno donosnostjo. Težko bi napovedovali nadaljnjo rast delniških trgov, saj so bile rasti v zadnjih letih izjemne. Zato pričakujemo, da bodo v povprečju tudi donosnosti bolj tveganih podskladov nižje, kakor so bile v preteklih letih," napovedujejo v Modri zavarovalnici.
Sava pokojninska družba v svojih treh pokojninskih skladih dosega do 11,3-odstotne letne donosnosti. Tolikšno je imel Moj dinamični sklad, Moj uravnoteženi je na letni ravni zavarovancem prinesel 7,8 odstotka, Moj zajamčeni pa triodstotni donos. Skupaj so konec novembra upravljali za 145,5 milijona evrov premoženja. Zavarovanci si sami izbirajo sklade, v katerih želijo varčevati, in kakšno naložbeno tveganje želijo prevzemati. Stopnja tveganja pa je omejena s starostjo zavarovancev. Starejši zavarovanci (nad 45 let) ne morejo varčevati v Mojem dinamičnem skladu, ki ima najvišjo stopnjo naložbenega tveganja, še pojasnjujejo v Savi pokojninski družbi. V povprečju je bilo 68 odstotkov vplačanih premij razporejenih v Moj zajamčeni sklad, 20 odstotkov v Moj dinamični sklad in dvanajst odstotkov v Moj uravnoteženi sklad. Zaradi pričakovanih nizkih donosov na obvezniškem trgu iščejo tudi alternativne naložbe, kot so nepremičnine in nepremičninski ter infrastrukturni skladi.
Irena Kovačič, direktorica sektorja upravljanja naložb pri Savi pokojninski družbi, na vprašanje o prihodnjih donosih odgovarja, da bo, kot kaže, obdobje nizkih obrestnih mer trajalo še nekaj let: "Ob tem bodo pomembno vlogo odigrale centralne banke, ki bodo skušale ohraniti zmerno gospodarsko rast ter znosno stopnjo inflacije. Delniški trgi pa so ponovno presegli zgodovinsko najvišje vrednosti, saj delnice rastejo že od leta 2009. Zato je pričakovana rast delniških trgov v prihodnje zmerna in bo odvisna od panoge ter geografskega območja."
Prva z naložbami v poslovne nepremičnine
Prva osebna zavarovalnica je konec oktobra upravljala 314,6 milijona evrov, Prva+ Dinamični sklad je zavarovancem na letni ravni prinesel 12,7-odstotni donos. Prva+ Uravnoteženi 9,89-odstotnega in Prva+ Zajamčeni do 6,9-odstotnega. Sestava portfeljev pokojninskih skladov, oblikovanih na osnovi življenjskega cikla, upošteva vidik, da se pri zavarovancu z naraščanjem starosti znižuje njegova sposobnost sprejemanja naložbenega tveganja. Posledično sklad Prva+ Dinamični, z namenom doseganja višje pričakovane donosnosti za mlajše zavarovance, nalaga sredstva v pretežno globalno razpršene delniške naložbe. Zavarovanci, ki varčujejo v pokojninskem skladu Prva+ Uravnoteženi, imajo v portfelju na račun nižjega ciljnega deleža delniških naložb večjo izpostavljenost do obveznic, s tem pa sprejemajo nekoliko nižje tveganje. Zajamčena pokojninska sklada sta namenjena varčevanju tik pred upokojitvijo, zato imata velik del sredstev naloženih v obveznice.
Martin Podberšič, upravljavec premoženja pri Prvi, pojasnjuje, da med alternativnimi naložbami nepremičnine zaradi nizke korelacije z delnicami in obveznicami že dlje časa vključujejo v portfelj pokojninskih skladov, saj ob nizkih obrestnih merah na obvezniških trgih poslovne nepremičnine zavarovancem omogočajo ustrezno doseganje donosnosti. O prihodnjih donosih pa pravi: "Gospodarski podatki kažejo, da se v ZDA v tem četrtletju nadaljuje stabilna gospodarska rast. Spodbudne so tudi aktualne objave iz Nemčije. Našo osrednjo napoved za prihodnje leto predstavlja zmerna rast na globalnih delniških trgih, v območju sedmih odstotkov. Ohlapna denarna politika centralnih bank pa bo še naprej pomenila podporo obvezniškim naložbam, kjer pričakujemo okoli enoodstotne donosnosti," še meni Podberšič.
Skupna se je preimenovala
Skupna pokojninska družba se je 1. novembra letos preimenovala v Triglav pokojninsko družbo. Delniški skupni pokojninski sklad je na letni ravni do konca oktobra beležil 11,33-odstotni donos, Mešani skupni pokojninski sklad osemodstotnega in Obvezniški skupni pokojninski sklad 4,25-odstotnega. Skupaj upravljajo za 335,6 milijona evrov premoženja, največ v obvezniškem skladu. "Smo v fazi zgodovinsko nizkih obrestnih mer, zaradi česar je ukrepanje centralnih bank v primeru hitrejšega ohlajanja omejeno. Zato bodo donosnosti glavnih naložbenih razredov, v katere investiramo v srednjeročnem obdobju, nižje. Če ne bo nepričakovanih stresov na finančnih trgih, v povprečju pričakujemo vsaj razpolovljene donosnosti delniških trgov ter ničelne donosnosti na trgih obveznic," menijo v Triglavu pokojninski družbi.
