(FOTO) Iz Štajerca: Kot prave so njune rože iz papirja

Slavica Pičerko Peklar, 12.9.2019
Igor Napast

Zakonca Verena in Zvonko Mikša ohranjata kulturno dediščino, v prvi vrsti pa svoje znanje rada predajata vsem, ki si tega želijo. 

Ko se je že zdelo, da bodo rože iz papirja samo še spomin na neke stare čase, so se našle ženske na podeželju, ki so, kot to znajo samo one, sklenile zavihati rokave in ohraniti dediščino svojih prednikov. Zdaj je veščih starodavne umetnosti zvijanja rož iz pisanega krep papirja vse več, in kar je še spodbudnejše, rada jih izdelujejo tudi dekleta, celo osnovnošolke.

image
Slavica Pičerko Peklar

Mojster med rožami

Znašel se je v tej pisani druščini izdelovalk rož tudi Zvonko Mikša iz Dornave, ki pa kar takoj pove, da brez ženske pomoči ne bi postal pravi mojster: "Spominjam se, da je pred prazniki, pa za kakšno poroko, za okrasitev cerkve, vedno pa v dneh pred fašenkom ali kar tako za vsakdanjo rabo, take rože izdelovala že moja mama, pa pred njo babica. Sam sem jih, ker me je od nekdaj zanimalo ročno delo, povezano s tradicijo, začel izdelovati po nagovoru žene Verene. Delovna leta je preživela kot vzgojiteljica, vedno polna idej, kaj delati, da doma ne posedava kar križem rok, je, ko sva se upokojila, predlagala, da poskusiva z rožami."

image
Igor Napast Ne mine dan, da ne bi naredila kakšne rože.

​Kmalu se je pokazalo, da je Zvonko pri tem spretnejši, da mu gre to delo dobro od rok, in zdaj ne mine dan, da bi ne naredil kake rože. Včasih so te velike kot sončnica, spet drugič drobcene kot marjetice. "Te male so mi najljubše. Da so resnično podobne živim, si pri izdelovanju včasih pomagam z najmanjšo pletilko, sicer pa pri delu uporabljam tudi klešče, nož, ščipalke, kvačko, sponke, ravnilo in svinčnik," razlaga Zvonko, ki je v zadnjih nekaj letih naredil že več tisoč rož. Sicer pa je oba to opravilo povsem prevzelo, Verena je polna zamisli, kako in kaj narediti, da so čim bolj podobne resničnim, Zvonko njenim idejam sledi in dobro jima gre. Ko sta imela že polno hišo cvetja iz papirja, sta se odločila, da ga predstavita tudi na primernih sejmih in razstavah. "Na eni takih sva srečala Mileno Furek iz Turističnega društva Breza Pragersko-Gaj, ki je, navdušena nad najinim delom, predlagala, naj kar nadaljujeva, pa sva si tako pridobila tudi certifikat rokodelstva Art & Craft Slovenije, navdušen je bil nad najinimi resnično skrbno izdelanimi rožami tudi etnolog dr. Janez Bogataj, kar nama veliko pomeni. Vpisan sem tudi v register varstva nesnovne kulturne dediščin," je še povedal Mikša.

image
Slavica Pičerko Peklar

Rože, ki vekomaj cvetijo

Par je s svojimi rožami doma že precej znan, a zadnje čase se zdi, da ju še bolj cenijo na tujem, predvsem v Avstriji, kjer imajo njuno cvetje še posebno radi. "Se zgodi, da dobiva naročilo za izdelavo šopkov za celo gostijo in okrasitev slavnostnih prostorov. Mogoče bo kdo porekel, ni ga čez živo cvetje, a kaj, ko to ovene, najine rože iz papirja pa živijo, kot bi rekli naši stari, vekomaj. Ja, dandanes spomini štejejo vse več in ti najini šopki so resnično skoraj neminljivi," se smeje sogovornikoma, ki pa svojega znanja ne skrivata, pač pa ga rade volje delita med druge.

image
Slavica Pičerko Peklar

"Velikokrat obiskujeva šolarje in jim pokaževa, kaj znava. Otroci so prav navdušeni, ko vidijo, da to ni le žensko delo, pa se zdaj izdelave lotijo tudi fantje. Vsak teden se srečujemo s članicami Društva podeželskih žena in deklet v Lancovi vasi, kjer se resnično dobro počutiva, in zdaj so še tiste, ki so najprej menile, da one pač nimajo rok za takšno delo, vešče izdelovanja papirnatih rož," povesta.

Rade volje se odzoveta na vabila k sodelovanju, onadva pokažeta, kaj znata, obenem pa se učita od drugih. Vedno poskrbijo tudi, da izdelke predstavijo na primeren način. Šteje tudi izvirnost, kar zato izdelke povezujeta z naravo, vejami, koreninami, plodovi, rastlinjem, z vsem tistim, kar najdeta v naravi.

image
Slavica Pičerko Peklar Tudi drugi izdelki so umetelni, mojstrski

Zadnje čase tudi reciklirata nekdaj že uporabljeno. "Nočeva, da to, kar počneva, postane kič, zato zelo paziva pri izbiri barve papirja, ne izmišljava si nekih čudnih oblik, pač pa posnemava naravo in cvetje, ki ga je najti v naravi," razlagata sogovornika, ki tudi rožam, ki pokukajo na plano sredi njunega skrbno urejenega dvorišča, med tlakovci, pustita, da zaživijo in odcvetijo, kot jim je bilo namenjeno. "Pač malo pazimo, kje hodimo, a da bi jih trgali, ker so vzklile na nepravem kraju, tega pač ne počnemo," se nasmihata Verena in Zvonko, ki sta se lotila izdelave tudi drobcenih dimnikarjev in podobnih figuric iz naravnih materialov, še posebno vesela pa sta, ker njuno delo vse bolj zanima tudi njune potomce, tako da ni bati, da bi pri Mikševih kdaj ostali brez cvetja.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku