Izobraževanje po upokojitvi: Želja po znanju nikoli ne presahne

Tatjana Vrbnjak, 1.10.2019
Sašo Bizjak

Vse več upokojencev se odloča za vključitev v različne tečaje, delavnice, študijske krožke, predavanja, kjer nabirajo novo znanje in spoznavajo nove ljudi.

Potreba oziroma želja po pridobivanju novega znanja ne pozna starostnih meja in pri mnogih nikoli ne presahne. Vse več upokojencev se pridružuje različnim izobraževalnim in drugim tečajem, kjer nabirajo novo znanje in tkejo nove socialne vezi. Vseživljenjsko učenje varuje pred kroničnimi boleznimi možganov v starosti in spodbuja njihovo fleksibilnost. In čeprav stereotipi pravijo, da se v starosti težje učimo, študije kažejo, da sposobnost učenja in intelektualne sposobnosti s starostjo dejansko ne upadajo, če starejši ostanejo zdravi.

Slovenija je prva v Evropi po razširjenosti univerz za tretje življenjsko obdobje - možnosti izobraževanja starejšim ponujajo društva, knjižnice, večgeneracijski centri, ljudske univerze ... Ponekod je vključitev za udeleženca povsem brezplačna, saj tečaje vodijo drugi člani, prostovoljci upokojenci, drugod je treba prispevati sorazmerni delež za plačilo voditelja tečaja oziroma materialnih stroškov.

image
Sašo Bizjak Učenje tujih jezikov je med starejšimi zelo priljubljeno.

Že čakalna lista za sprejem

"Večina tečajev se pri nas začne septembra," pravi Marjan Holc, vodja centra aktivnosti za starejše Toti DCA, ki v Mariboru deluje na dveh lokacijah, na Partizanski cesti in v Gorkega ulici. Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, saj so tudi mentorji prostovoljci. Zanimanje za tečaje je tako veliko, da imajo že čakalno listo za vključitev. "Na voljo so tečaji šestih tujih jezikov, delujejo literarna skupina in tri likovne delavnice - dve vodita likovni pedagoginji, eno pa akademski slikar Oto Rimele - pa pevski zbor, ki ga vodi Igor Majcen - tu bi si želeli več moških glasov, zelo dobro obiskana so predavanja na temo zdravja," našteva Holc. Zelo veliko zanimanje je tudi za rekreacijo - na prostem v Gorkega ulici redno vsak petek in ponedeljek telovadi 30 do 40 ljudi.

Tudi v Knjižničnem ciklu, programu univerze za tretje življenjsko obdobje, ki že vrsto let deluje v okviru Mariborske knjižnice, je zanimanje za različne študijske krožke izjemno veliko. "V šolskem letu 2018/19 je 46 študijskih krožkov obiskovalo 872 udeležencev. Članov Knjižničnega cikla je 642, saj nekateri obiskujejo več skupin," pravi vodja Knjižničnega cikla Nataša Konec. Letos so razpisali še štiri nove študijske krožke: slovensko pisno in duhovno izročilo od Trubarja do Svetokriškega, panoramski uvod v filozofijo, jogo smeha in krepitev miselnih, čustvenih in telesnih sposobnosti v tretjem življenjskem obdobju. Skupno bo v okviru Knjižničnega cikla Mariborske knjižnice delovalo kar 50 študijskih krožkov: od učenja šestih tujih jezikov (samo skupin angleščine je devet!) in spoznavanja Slovenije, umetnostne zgodovine, zgodovine glasbe do likovnih delavnic, krožkov krepitve spomina, igranja bridža, telesne vadbe, čigonga, zeliščarstva.

V okviru Knjižničnega cikla Mariborske knjižnice bo delovalo kar 50 študijskih krožkov

Prispevek za sodelovanje v Knjižničnem ciklu znaša deset evrov, pogoj za vpis je članstvo v Mariborski knjižnici. Bruto mentorska ura za študijske krožke znaša 17 evrov, znesek se razdeli med vse udeležence tečaja. "Obiskovanje študijskih krožkov ne pomeni le pridobivanja novega znanja, ampak je to tudi priložnost za širjenje socialne mreže, ki se z upokojitvijo pogosto skrči," pravi Nataša Konec in ugotavlja, da se ženske veliko pogosteje odločajo za sodelovanje kot moški.

Največ zanimanja za jezike in osnove računalništva

Tudi na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi že dolgo izvajajo programe izobraževanja za tretje življenjsko obdobje. "Letno imamo okoli dvesto udeležencev. Največji je interes za jezikovne tečaje, predvsem angleščino in nemščino, pa tudi za računalništvo, predvsem v smislu digitalne pismenosti (uporabe pametnih telefonov, e-uprave, e-bančništva, družbenih medijev)," pravi direktorica Andragoškega zavoda Maribor Irena Urankar. Vpisujejo septembra, srečanja se začnejo oktobra. Za jezikovne tečaje upokojenci mesečno prispevajo 26 evrov, manjši prispevek je tudi za računalniške tečaje. Povsem brezplačno pa je upokojencem na voljo učenje v njihovem Središču za samostojno učenje. "Tam se lahko učijo povsem samostojno ali s pomočjo mentorja, ki je v središču, dobijo tudi e-gradiva. Lani smo imeli tam najmanj šestdeset udeležencev. Veliko zanimanje je predvsem za tuji jezik in računalniško izobraževanje," še razlaga Irena Urankar.

{
image
Sašo Bizjak Starejši radi obiskujejo različne izobraževalne tečaje.

"Starost danes traja več desetletij in z razvojem dobiva novo podobo. Če po upokojitvi želimo, da bi svojemu življenju dali nove vsebine, da bi počeli kaj novega, potem se moramo kaj novega naučiti. Z novim znanjem pa koristiti sebi in drugim," pa pravi Tatjana Gorjup Hlade z Dobe. Dobino Središče za samostojno učenje je lani obiskalo 294 udeležencev - tudi pri njih je največji interes za računalništvo in tuje jezike, preko Borze znanja, kjer zbirajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo, se jih je povezalo 127, od letos pa na Dobi deluje tudi Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor, ki bo jeseni ponujalo dva študijska krožka in nekaj predavanj. "Razpisani bodo študijski krožki: ustvarjalno branje in uporaba mobilnih telefonov. Člani so predlagali tudi glasbeno-plesno ustvarjanje, pravno svetovanje za starejše, šah, urjenje spomina; krožki bodo oblikovani, če bo zanje dovolj zanimanja." In stroški za udeleženca? Učenje v Središču za samostojno učenje in članstvo v Borzi znanja na Dobi sta brezplačna, letna članarina na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je 30 evrov, prispevek pri posameznih študijskih krožkih pa se oblikuje glede na število članov. Predavanja so brezplačna.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku