Kako pripraviti vrt na zimo?

Miša Pušenjak, 10.10.2019
Canstockphoto

Do sredine oktobra posejte še zadnjo zimsko solato, špinačo, divjo rukolo, azijske listnate rastline, zimski tolščak (portulak) in motovilec.

Jesen se je komaj dobro začela, a že zdaj razmišljamo o tem, kako vrt pripraviti na zimo. Pri spravilu pridelka je treba vedeti, da je v zelenjavi največ koristnega vedno ob spravilu, torej z njim ne hitimo. Res pa je, da je bilo letošnje poletje zelo naporno in bo zato tudi skladiščenje večine vrtnin slabše. Zato razmislite in kar največ vrtnin shranite kako drugače - zamrznite, posušite, vložite. To počnemo samo s sveže nabrano zelenjavo.

Letošnje leto je bilo hroščevo

Če vam čebula prične gniti, jo raje hitro narežite in prepražite, dajte vročo v kozarce za vlaganje in tako shranite. Lahko jo narezano zamrznete, lahko tudi posušite. S spravilom korenja in pese prav tako ne čakajte predolgo. Kljub temu kar nekaj vrtnin ostaja na vrtu dalj časa, saj ne zmrznejo tako hitro, veliko jih celo prezimi. Če ste bili poleti pridni, je pol vrta pravzaprav še vedno zapolnjenega z vrtninami. Ta del pustite kar pri miru in ga boste pripravili spomladi. Kar se tiče prekopavanja (štihanja) na vrtu, obstajata dva načina. Vsak se mora odločiti, kaj bo počel. Sama menim, da gnoja na vrtu ne moremo uporabiti pravilno, ker nimamo primernega orodja, da bi ga zakopali in pomešali z zemljo. Vse drugo pa je nepravilna uporaba gnoja. Zima je tista, ki težko, grudasto zemljo zdrobi in jo naredi bolj rahlo. Tako zemljo bi jaz prekopavala. Gredice, ki jih ne boste gnojili z gnojem, lahko pripravite že jeseni, posebno tiste, na katerih načrtujete zelo zgodnje sajenje solat, križnic, čebulčka, krompirja in jarega česna.

Spomladi pogosto zmanjka časa ali pa je zemlja ves čas mokra in neprimerna za obdelavo. Ostale grede naj ostanejo nepripravljene do spomladi. Te prekrijte z zastirko, kot so slama, seno, listje, ovčje volne je meni škoda. Jeseni tudi ni dostopna, lahko pa uporabite tisto, s katero ste imeli poleti prekrita tla okoli plodovk. Spomladi to zastirko preprosto pomešate z zemljo (prekopavanje ni potrebno) - zaradi tega bolj rahla in pogosto tudi toplejša.

image
Miša Pušenjak Ogrce majskega hrošče hitro zamenjamo za ogrce neškodljive zlate minice, ki jih prepoznamo po tem, da se zvijejo v kroge.
image
Miša Pušenjak Kosovka poje marsikaterega bramorja, struno, pa tudi ličinke majskega hrošča, če jih najde.
image
Miša Pušenjak Pred zimo gole gredice prekrijte z naravno zastirko, še vedno lahko posejete prezimne rastline, kot je na primer žito.

Do sredine oktobra posejte še zadnjo zimsko solato, špinačo, divjo rukolo, azijske listnate rastline, zimski tolščak (portulak) in motovilec. Za zadnje jesensko sajenje, nekje konec oktobra ali v začetku novembra, je primeren zimski česen. Od takrat naprej naj vrt počiva. Tako kot mi potrebuje počitek tudi zemlja.

Majski hrošč in njegovi ogrci

Letos so marsikje opazili ogrce, vendar menim, da večinoma niso ličinke majskega hrošča. Zato najprej preverite, ali so res delali škodo. Po večini so ličinke zlate minice, ki so zelo podobne ličinkam majskega hrošča, le da ne objedajo korenin. Majski hrošč ima specifičen način razmnoževanja. Odrasli hrošči pričnejo izletavati konec aprila in v maju. V treh tednih svojega življenja se prehranjujejo z objedanjem listja dreves, a škode ne opazimo. Samičke potem zalagajo jajčeca v skupinah, približno do 80 na eno samičko. Daleč najraje imajo travnike, zelenice, torej prekrite površine z nizkimi rastlinami. Jajčec ne odlagajo na komposte ali gole gredice na vrtu, zelo redko izberejo korita balkonskih rastlin. Tam najdete najpogosteje ličinke zlate minice. Njena ličinka je v zemlji samo eno leto in vse, kar je prek 1,5 centimetra v kompostih, ki jih vsako leto spraznite in na novo zložite, so ličinke zlate minice.

Majski hrošč je v obliki ličinke kar tri leta in v drugem letu naredijo ličinke (ogrci) največ škode. Hrošči letajo sicer skoraj vsako leto, a le vsako tretje leto je tisto, ko je jajčec največ, škode pa potem največ naslednje leto.

V Sloveniji so sledili naletom hroščev in ugotovili, da so hroščeva leta pri nas različna, odvisno od tega, kje živite. V večjem delu Slovenije (zlasti na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, na večjem delu Krasa in delu Štajerske do Poljčan in Slovenske Bistrice ter v ozkem pasu ob madžarski meji) so bila hroščeva leta 1975, 1978, 1981, 1984, 1987, 1990, 1993, 1996, 1999, 2002, 2005, 2008, 2011, 2014 in ponovno letošnje leto.

Vzhodno od Slovenske Bistrice in Poljčan, v porečju Drave (Dravsko in Ptujsko polje, Dravska in Mežiška dolina, Pomurje, Slovenske gorice) ter zahodno od Ljubljane, v ozkem pasu med Logatcem in Železniki, v porečju Idrijce, Soče in Bače pa so bila hroščeva leta 1974, 1977, 1980, 1983, 1986, 1989, 1992, 1995, 1998, 2001, 2004, 2007, 2010, 2013, 2016 - naslednje lahko pričakujemo drugo leto. Toliko o tem, da ne boste prav vsake bele ličinke takoj uničili in s tem naredili veliko škode za naravo.

Ekološko varstvo

V ekološkem varstvu uporabljamo številne parazitske glive (znan je primer uporabe entomopatogene glive Beauveria brongniartii na Idrijskem) in bakterije. Žal trenutno teh pripravkov pri nas ni mogoče dobiti. Obstaja pa možnost uporabe entomopatogenih ogorčic. V Sloveniji so domorodne štiri vrste entomopatogenih ogorčic: Steinernema feltiae, Heterorhabditis bacteriophora, Steinernema carpocapsae in Steinernema kraussei. Trenutno je na domačem tržišču za zatiranje ogrcev poljskega, vrtnega in junijskega hrošča kot komercialni pripravek dostopna entomopatogena ogorčica Heterorhabditis bacteriophora. Najboljši učinek dosežemo, če jo uporabljamo avgusta in septembra, vendar letos v oktobru še ni premrzlo. Ko se temperature zemlje spustijo pod 12 stopinj Celzija, ne deluje, pa tudi ogrci že počivajo v globljih plasteh zemlje. Uporabimo jo pozno zvečer, tik pred temo. Z njo je nujno zaliti cel vrt, skupaj z zelenico, tudi kompost in visoke grede. Zemlja mora biti vlažna. Ker gre za žive organizme, jih lahko kupite samo prek spleta (pod geslom entomopatogene ogorčice boste hitro našli ponudnika) ali po telefonu.

Domači kompost presejemo

Pred uporabo domačega komposta ga vedno presejte. V njem prezimuje veliko škodljivih žuželk, s presejanjem pa se večine znebite. Prav tako ostanejo v kompostu deževniki. Drobni, presejani del komposta uporabite na vrtu, grobi del pa vrnite na kompostni kup. Tla na vrtu naj bodo vedno rahla, zračna, večkrat jih okopavajte in zračite. Tako izpostavite ličinke soncu, vetru in predvsem požrešnim pticam. Zato po okopavanju takoj zapustite vrt, da bodo ptice našle požrešne ličinke. Saj boste videli, kosi bodo takoj priskakljali zraven. Ob škodi ne preganjajte krta, saj jih ima tudi on zelo rad. Bolje nekaj krtin kot objedene korenine naših rastlin.

Pazite na ježke
Največ škode naredijo ogrci majskih hroščev v zelenicah in na travnikih, na vrtovih le izjemoma. Ogrci imajo številne naravne sovražnike: ptice, krte, ježe, jazbeca, zato poskrbite, da bo na vašem vrtu čim več življenja. Ptice hranite pozimi in jim nastavljajte vodo poleti. Pazite, da ob kurjenju kresov spomladi ne zažgete tudi ježkov. Zdaj jim nekje v zavetnem delu vrta pripravite prezimovališče. V grmovju, v zavetju, tam, kjer se ne gibljete pogosto, izkopljite plitvo jamo, vanjo naložite nekaj sena, slame, listja in mogoče še kakšno staro raztrgano oblačilo (agrokopreno), prekrijte vse skupaj s plastičnim plitvim zabojčkom in na to naložite nekaj zemlje, travne ruše ali vej (ali vsega po malem). Pomembno je, da izberete senčen in miren kraj, in če je ježek v bližini, ga bo že našel.

Za silo bo škodo, če je res že zelo velika, zmanjšalo tudi gnojenje z apnenim dušikom, a pri tem upoštevajte vse njegove slabosti in si o tem natančno preberite navodila. Prav tako bo redno (tedensko) zalivanje s pripravkom iz rabarbare ali pelina, še bolje pa mešanice, zmanjševalo škodo. To je najbolje početi v hroščevem letu od avgusta naprej, ko so prisotne ličinke prvega stadija.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku