Kako stres vpliva na naše telo?

NR, 28.3.2019
Profimedia

Podivjan srčni utrip in potne dlani so lahko prvi kazalec razvoja srčne bolezni, diabetesa in depresije, toda v manjših odmerkih so stresni dogodki ključni za povečanje naše trdoživosti.

Nenadoma zazvoni telefon, na drugi strani linije je šef, ki zahteva, da takoj pridete v njegovo pisarno. S taksijem se peljete na letališče, obtičite v prometnem zamašku, v tistem trenutku ni jasno, ali boste ujeli svoje letalo. Sodnik vašemu nogometnemu moštvu v 91. minuti prisodi enajstmetrovko, ki vam lahko prinese zmago; srce vam divje utripa, zvija vas v trebuhu, vaše dlani v trenutku postanejo lepljive in vlažne: na stres se odzovem takoj in nagonsko.

V situaciji, ki bi lahko bila za nas nevarna, se v telesu takoj aktivira mehanizem "bori se ali zbeži". Zaporedje naših odzivov v okviru tega mehanizma je natančno zasnovano, saj se je razvijalo milijone let. "Še vedno smo na svetu, ker so bili naši predniki zelo pogumni in so bili sposobni preživeti tudi v zelo nevarnih in stresnih časih," pojasnjuje Carmen Sandi, ki vodi laboratorij za vedenjsko genetiko v Lozani. "Največja težava je danes v tem, da smo prisiljeni ta starodavni preživetveni mehanizem aktivirati že med razgovorom za službo."

V modernem svetu, v katerem se le redko soočamo z življenjsko nevarnimi situacijami, pomeni že sam stres grožnjo. V okviru študije, katere namen je bil preučiti vpliv stresa na ljudi, so kar trije od štirih Britancev poročali, da so bili v preteklem letu najmanj enkrat pod tako hudim stresom, da situacije niso bili sposobni obvladati. In populacijske študije so pokazale, da v resnici obstaja povezava med dolgotrajno (kronično) izpostavljenostjo skrajnemu stresu ter razvojem srčnih obolenj, diabetesa in duševnih motenj, vključno z depresijo. Kako torej stres vpliva na naš organizem?

Naval adrenalina in (ne)škodljiv stres

V trenutku, ko zaznamo nevarnost, se v naših možganih, v hipotalamusu, vklopi alarmni sistem, ki izda celo vrsto ukazov, na podlagi katerih se pripravimo bodisi na to, da se bomo "borili ali pobegnili". Med prvimi, ki jih doseže ta opozorilni signal, sta nadledvični žlezi. Gre za parni endokrini žlezi, ki kot dva klobučka pokrivata zgornji del vsake ledvice. Že čez nekaj sekund začneta pospešeno izločati adrenalin, zaradi česar se pospešita naš srčni utrip in dihanje, medtem ko se začnejo iz jeter sproščati ogromne količine glukoze.

Stres nas krepi kot telovadba

Kri iz prebavil steče v roke in noge, mišice okoli tankega črevesa se začnejo krčiti, stiska nas v želodcu. Adrenalin hkrati sprosti črevesne mišice, zato včasih, ko smo pod stresom, tolikokrat tekamo na stranišče. Vzrokov za to sicer še ne razumemo povsem, vendar bi lahko šlo za poskus organizma, da se znebi škodljivih toksinov.

Druga neprijetna posledica je potenje, ki nastopi nenadoma. Naš pot tedaj precej bolj zaudarja kot med telovadbo ali na vroč sončen dan. Med telesno aktivnostjo se pot namreč izloča iz ekrinih žlez znojnic in je sestavljen v glavnem iz vode. Adrenalin pa spodbudi delovanje apokrinih žlez lojnic na območju pazduh, iz katerih se sprošča mleku podobna snov, ki vsebuje maščobe in beljakovine in je idealno gojišče za mikrobe.

Raziskave so pokazale, da je določena izpostavljenost stresu ključna za razvoj trdoživosti, zaradi katere smo se tudi v prihodnje sposobni spoprijemati z zahtevnimi stresnimi situacijami.

Znanstveniki so v okviru študije z naslovom Razumevanje odpornosti leta 2013 ugotovili, da se z izpostavljenostjo stresu poveča naša odpornost nanj, podobno kot se z izpostavljenostjo mikrobom okrepi naš imunski sistem. "Ko smo izpostavljeni stresu, je to na neki način za nas kot cepljenje - z njim postanemo odporni na stresorje, s katerimi se bomo srečevali v prihodnje," pišejo avtorji študije.

"Težnje po življenju brez vsakršnega stresa niso zdrave," meni Tod Wells, profesor klinične in eksperimentalne psihopatologije pri Univerzi v Manchestru. "Stres je kot telovadba. Resda se nam včasih zdi naporna, vendar z njo povečamo svojo vzdržljivost in moč."

Lahko zaradi izgorelosti zbolimo?

Vse več je dokazov, da lahko nenehna izpostavljenost skrajnemu stresu slabo vpliva na zdravje. Stres zvišuje krvni tlak, zaradi njega postane kri bolj lepljiva in v njej se lažje oblikujejo strdki, kar pomeni, da lahko poveča tveganje za razvoj srčnih bolezni.

Znanstveniki preiskujejo tudi povezavo med stresom in sladkorno boleznijo tipa 2. O možnosti, da ta povezava obstaja, ugibajo že stoletja. V 17. stoletju je angleški zdravnik Thomas Willis dejal, da sladkorna bolezen nastane zaradi "žalosti in dolgotrajne zaskrbljenosti".

Nekateri ljudje ne morejo delovati brez stresa, drugi zaradi njega zbolijo.

Nedavne raziskave so to povezavo tudi potrdile: pri japonskih moških, ki so delali preveč, je obstajala večja nevarnost, da zbolijo za sladkorno boleznijo. Toda za zdaj še ni jasno, ali je mogoče za to okriviti samo stres ali tudi druge dejavnike življenjskega sloga, na primer prehrano, telesno neaktivnost in pitje alkohola.

V normalnih okoliščinah je odziv na stres samoomejujoč proces: trenutno povečanje biološke aktivnosti, ki nato hitro upade. To je odvisno od natančno zasnovanega zaporedja ravni hormonov, ki se zvišujejo in znižujejo v točno določenem obsegu v točno določenem vrstnem redu. Adrenalin sproži sproščanje imunskih celic, medtem ko kortizol, ki nekoliko zaostaja za njim, zavira aktivnost imunskega sistema in organizem vrne v začetno stanje. Toda če so ljudje dolgotrajno izpostavljeni stresu, se lahko to zapleteno in skrbno pretehtano zaporedje poruši.

image
Profimedia Tu ni stresa.

Neka študija, v katero so bili vključeni učitelji, ki so bili bodisi srečni pri opravljanju svojega dela bodisi so se zaradi njega znašli v stanju izgorelosti, je pokazala, da je bila pri izgorelih učiteljih prisotna višja stopnja vnetja, kar je znak, da je njihov imunski sistem pod velikim pritiskom. Znanstveniki so podobno ugotovili pri ljudeh, ki so denimo dlje časa skrbeli za bolnega starša ali so kot otroci preživeli hude travme.

Stres utegne na imunskem sistemu pustiti posledice, primerljive s tistimi, ki ostanejo po kakšni nalezljivi bolezni. Hkrati lahko ima stresno vnetje v telesu negativne posledice za duševno zdravje. Največji posamični dejavnik tveganja za razvoj depresije je namreč stres. 

Možgani si zapomnijo stres
Adrenalin, ki se sprošča pri stresu, izzove množično mobilizacijo imunskih celic, ki iz vranice in kostnega mozga, kjer so shranjene, potujejo v krvni obtok. Medtem ko adrenalin telo preplavi v nekaj sekundah, se drugi stresni hormon, poimenovan kortizol, v krvni obtok sprošča postopoma in doseže najvišjo koncentracijo komaj čez dvajset do trideset minut. Kortizol spreminja metabolizem celic in njihov način delovanja ter aktivnost DNK. V možganih se veže na nevrone, spremeni običajne miselne procese, vključno z načinom, na katerega se stresni dogodki shranjujejo v našem spominu. Nevroznanstveniki menijo, da bi lahko bil prav vpliv kortizola pojasnilo, zakaj je naš spomin na travmatične ali izredno čustvene dogodke pogosto tako zelo živ.
Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku