Kdaj in kako gnojimo?

Miša Pušenjak, 13.10.2018
Profimedia

O gnojenju mislimo, da vemo vse, a še vedno je to po navadi premalo; na vrtu nam lahko preveč ali premalo povzroči velike težave.

image
Profimedia Hlevski gnoj zadostuje za tri leta. Ne uporabljamo samo kravjega.

Jesen je dokaj na hitro prišla tudi v naše kraje po vrtičkarskem letu, ki je bilo za našo zemljo res naporno. Začelo se je z zbito zemljo, ker je bilo pozimi veliko snega. Nadaljevalo se je z dokaj hladnim poletjem. Šele avgusta se je ogrelo, takrat pa smo trpeli vsi, mi in rastline. Nismo se mogli pripraviti na tako visoke temperature. Zato se ne čudite, če vam je prvi dež pobral paradižnike.

Kljub vsemu je bilo na vrtu letos veliko za pobrati. Mislim, da ste prav vsi zadovoljni s pridelkom. A s pridelkom zemlji odnesemo tudi hranila, zato je gnojenje nujno in potrebno. Mišljenje, da v naravi nihče ne gnoji, pa vendar vse raste, je napačno, saj iz narave odnesemo zelo malo zelene mase. Še vedno se pojavlja vprašanje, kdaj in s čim gnojiti.

Organska in umetna gnojila

Gnojila delimo na organska in mineralna, lahko topna gnojila, ki jim najpogosteje rečemo umetna. Organska gnojila so vsa tista, ki nastanejo v naravi, umetna oziroma bolj pravilno mineralna gnojila je naredil človek v želji, da bi bil pametnejši od narave. Kar nekaj desetletij so bili strokovnjaki prepričani, da so mineralna gnojila čisto dober nadomestek naravnim, zato uporaba organskih gojil naj ne bi bila več potrebna. A kako smo se motili!

Organska snov v tleh je tisto osnovno lepilo, osnovna sestavina, ki naredi tla živa in rodovitna. Zato se na vrtu vedno odločamo samo za organska gnojila. Mineralna, lahko topna gnojila dodajamo samo, če pri analizi zemlje ugotovimo, da nekaterih hranil v naši zemlji primanjkuje. Kljub temu je treba vedeti, da so nekatera gnojila, o katerih mnogi menijo, da so umetna, kljub vsemu naravnega izvora. To so fosfati, ki so narejeni iz kamnin, in kalijevi sulfati, ki so tudi naravnega izvora. Z njimi lahko brez skrbi, a samo po potrebi, ki jo izkaže analiza zemlje, izboljšate stanje rastlinam s hranili v zemlji.

Perutninski petkrat močnejši od hlevskega
Brez analize zemlje je težko strokovno svetovati, koliko gnojiti. Nekakšen splošen recept naj bo, da uporabimo na vrtu največ 2,5 kg/m2 hlevskega gnoja, do 3 l/m2 kompostiranega hlevskega gnoja in do 12 l/m2 komposta. Konjskega gnoja in gnoja drobnice uporabimo približno enako kot hlevskega. Gnoja perutnine uporabimo le največ 0,5 l/m2, svinjskega pa 1,5 l/m2.
Pretirano gnojenje s hlevskim gnojem se kaže tako, da nam na vrtu zelo pogosto gnijeta endivija in radič, da se velikokrat pojavljajo koreninske uši in da nam predvsem česen na vrtu ne uspeva več.

Katera organska poznamo

Najpogosteje uporabljamo kravji hlevski gnoj, vendar lahko na vrtu brez skrbi uporabimo tudi gnoj drugih hlevskih živali. Vedeti moramo samo, koliko posameznih hranil vsebuje, da ustrezno zmanjšamo uporabo na primer svinjskega gnoja ali gnoja perjadi, saj vsebujeta veliko več hranil, posebno slednji.

Med organska hranila ne uvrščamo samo gnoja, organska gnojila so tudi kompost, rastline, ki jih zadelamo v tla (rastline za zeleni podor), tudi gnojevka ali gnojnica, prevretki iz rastlin (rastline namočimo v določeno količino vode in pustimo na toplem, da se speni), pepel, organske zastirke in že omenjena kupljena organska gnojila. Po večini zdaj, v jeseni, gnojimo z gnojem, druga organska gnojila pa uporabimo spomladi ali v rastni sezoni.

Hlevski gnoj

Živalski iztrebki (gnoj) so najpogosteje uporabljeni kot organska gnojila. Pri njihovi uporabi moramo vedeti dvoje: koliko jih uporabiti in to, da vse zelenjadnice ne reagirajo enako na neposredno gnojenje, nekaterim tako gnojenje celo škoduje.

Kako torej gnojiti s hlevskim gnojem? Najboljše je, da vrt navidezno razdelimo na tri dele. Vsako leto pognojimo samo tretjino vrta, vsakič drugo. Ta del vrta imenujemo prva poljina. Nanjo posadimo tiste vrtnine, ki potrebujejo največ hranil. To so na prvem mestu kapusnice, predvsem zelje, cvetača, brokoli, brstični in drugi ohrovti, kitajski kapus in še kaj bi se našlo. Tudi bučnice, kumarice, paradižnik, paprika in jajčevec so hvaležni za gnoj. Na ta del vrta sodi tudi krompir, a samo, če vrt še ni pregnojen. Sem lahko posadimo še blitvo in sladko koruzo.

Gnojenja s hlevskim gnojem ne marajo čebulnice: čebula, šalotka in česen; ni pa potrebno niti stročnicam: fižolu, grahu, leči, soji in čičeriki. Te sadimo na tisti del, ki je bil gnojen pred dvema letoma, to je na tretjo poljino. Solato, korenček, peteršilj, zeleno, nadzemno kolerabo, črno redkev, rdečo peso, špinačo in por sadimo na drugo poljino, ki je bila gnojena v lanskem letu.

Radič in endivijo, tudi letne solate in motovilec, lahko sadimo na prvo poljino, vendar naj sledijo kateri izmed vrtnin, na primer zgodnjemu krompirju ali zgodnjemu zelju ali cvetači. Čisto dobro bodo uspevali tudi na drugi poljini. Predvsem korenček, rdeča pesa in peteršilj so velikokrat na vrtovih na gredicah, gnojenih z gnojem, a zaradi tega je več pokanja korenov, krastavosti; korenček, pastinak in korenasti peteršilj imajo veliko bradavic, veliko manjših korenin, so razvejani, krastavi in tudi skladiščenje je pogosto vprašljivo. Zato korenovke nikoli ne sadimo tja, kjer smo gnojili z gnojem.

Hranila iz hlevskega goja so rastlinam na razpolago tri leta, zato naj vas ne skrbi, da bodo vaše rastline v naslednjih dveh letih, ko ne boste pognojili gredic, lačne. Spomladi ni treba dodajati kupljenih gnojil, da bi bolje raslo. Ravno tako ni treba pognojiti naknadnih vrtnin, na primer endivije ali radiča, ki ju posadimo po izkopu zgodnjega krompirja, nizkega fižola ...

Pomembna prednost gnojenja z organskimi gnojili pred mineralnimi je ravno ta, da so hranila v organski snovi še vezana in so rastlinam na razpolago postopoma v celotni rastni dobi. Ne izperejo se z vsakim močnejšim dežjem, kot se to zgodi pri mineralnih gnojilih.

Gnojiti spomladi ali jeseni?

Za odgovor najprej nekoliko spoznajmo svojo zemljo. Če imamo opravka s težko zemljo, bomo prekopavali in gnojili v jeseni. Tako nam bo tudi zima pomagala, da težko zemljo spremenimo tako, da jo bomo lažje obdelovali - da bo v njej dovolj zraka in bodo korenine rastlin lažje našle dovolj prostora za svojo rast.

Če pa imamo na vrtu lažjo zemljo ali že dovolj humusno, prhko zemljo, lahko gnojimo spomladi ali jeseni. Mnogi ekološki kmetovalci celo menijo, da je prekopavanje spomladi bolj primerno, vendar moramo v tem primeru obvezno uporabiti že kompostiran hlevski gnoj ali domač kompost ali kupljena organska gnojila. Razlika med odležanim, starim gnojem in kompostiranim gnojem je velika.

Odležani hlevski gnoj potrebuje še nekaj časa, da razpade v rastlinam dostopna hranila. Še vedno ločimo nastilj od živalskih iztrebkov, še vedno ima tudi drugačen vonj. Ker še ni pomešan z zemljo, lahko celo negativno vpliva na razvoj koreninskega sistema številnih vrtnin, posebno korenovk in gomoljnic. V zimskem in zgodnjem spomladanskem času se tak gnoj že kompostira v zemlji in pravočasno pride v fazo, ko se iz njega že sproščajo rastlinam dostopna hranila. Če ga damo v tla spomladi, potem bodo hranila pričela prihajati do korenin vrtnin prepozno. Kompostirani gnoj ima videz zemlje, tudi diši po sveži, rodovitni zemlji; tak prične hitro razpadati v rastlinam dostopna hranila.

Gnoj vedno zakopljemo v zemljo, ne puščamo ga na površini, kjer onesnažuje naše ozračje s toplogrednimi plini.

Kupljena organska gnojila
Mnogim vrtičkarjem hlevski gnoj ni več dostopen, trgovci pa so se hitro znašli. Tako dobimo v trgovinah že veliko organskih gnojil. Mnogi se sprašujete, ali so resnično primeren nadomestek hlevskega gnoja. Sama menim, da sicer so, vendar z dodatkom: trajnega humusa, ki je v tleh nujno potreben, prav gotovo ne priskrbijo toliko kot naravna organska gnojila. Kljub vsemu imajo kupljena organska gnojila veliko prednost pred mineralnimi, lahko topnimi gnojili. Svetujem, da njihovo uporabo kombinirate z domačim kompostom ali rastlinami za zeleni podor in organskimi zastirkami.
Na večini kupljenih gnojil so navodila za uporabo. Nikoli ne prekoračimo priporočene vrednosti, niti za pest več. Običajno je celo bolje, da uporabimo nekaj manj gnojila, saj večina analiz z vrtov kaže, da so tla pregnojena in je treba gnojenje zmanjšati. Svetujem še nekaj: če je priporočen samo en odmerek za vrtnine, je ta namenjen najbolj požrešnim vrtninam. Za tiste, ki jih sadimo na drugo poljino, uporabimo polovico manj, čebulnicam in stročnicam ga damo le četrtino.
Kupljena organska gnojila uporabimo jeseni ali spomladi, jaz sem bolj pristaš spomladanskega gnojenja. V tla jih zakopljemo vsaj teden dni pred setvijo ali presajanjem, če se odločite za spomladansko gnojenje. Jesensko gnojenje lahko pri zgodnji pomladi namreč povzroči prehitro razpadanje organskih gnojil (briketov) in s tem njihovo izgubo, če so gredice še prazne.
Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku