Ko ne ustvarja glasbe, rada vrtnari. Upa, da letos vzgoji lubenico

Saša Britovšek, 16.7.2019
Saška Sonja Sagadin

"Kdor išče navdih, je izgubljen. Navdih pride kar sam, ne glede na to, kje smo," pravi Tinkara Kovač, absolutna zmagovalka 39. festivala Melodij morja in sonca. 

Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je bilo videti, kot da ste brez konkurence. Tudi večina nagrad je šla v roke vaši ekipi. Kako ste ga vi doživljali? 

Hvala za tak uvod, vendar ne bi rekla takole. Konkurenca je bila. Me pa zelo veseli, če smo za tistih nekaj točk po skupnem seštevku vseh glasov prejeli toliko nagrad.

Vi ste se vrnili po šestih letih. Prišli in spet zmagali. Je želja po MMS morala dozoreti? 

Prvič sem na oder festivala Melodije morja in sonca stopila leta 1997. Takrat je še obstajala kategorija "Mladi", v kateri sem s pesmijo Ne odhaja poletje zmagala in prejela petdeset snemalnih ur v Studiu Hendrix v Kopru. Izbor "Mladi" je potekal oziroma naj bi potekal dan pred glavnim večerom, vendar je odpadel, saj je bilo neurje. Tako so razglasili zmagovalca le glede na poslušanje posnetkov prek radijskih postaj in ocene strokovne žirije. Leta 2013 sem na MMS nastopila drugič in zmagala ter prejela nagrado za interpretacijo. Letos sem se za sodelovanje na MMS odločila, da opozorim na svojo glasbo, saj zaključujem snemanje novega albuma in pripravljam koncertno turnejo. Uspeh na festivalu je več kot odlična popotnica, zato sem hvaležna publiki doma in v Avditoriju Portorož, strokovni žiriji ter radijskim postajam za vse glasove.

Letos sem se za sodelovanje na MMS odločila, da opozorim na svojo glasbo, saj zaključujem snemanje novega albuma in pripravljam koncertno turnejo. Uspeh na festivalu je več kot odlična popotnica

Bi nam zaupali, kako ste kot vrhunska glasbenica in pevka doživeli svojo konkurenco na letošnjem MMS?

Letošnji nabor skladb in izvajalcev je bil zelo žanrsko pester, kar je dobro. Na festivalu je nastopilo tudi nekaj mladih, ki jim napovedujem in želim še dolgo in plodno ustvarjalno pot. Pri vseh izvajalcih sem začutila, da so temeljiti in dosledni v svojem glasbenem izrazu ter da bi si želeli še več prostora na odrih in v medijih za svojo glasbo.

Festival MMS bo naslednje leto praznoval 40 let. Se vam zdi, da uživa status, ki si ga zasluži?

V zadnjih letih festival uživa ključno svojo pridobitev – bend, ki izvaja živo glasbo. To je neprimerljivo bolje kot izvajanje pesmi na prej posneto glasbeno podlago. Za prihodnje leto organizatorji napovedujejo posebno obeležje festivala. Želim si, da bi festival dobil svojo pozornost in privabil še več zvenečih imen slovenske scene.

image
Tomaž Primožič

Nagrajeni ste bili tudi za besedilo Bodi z mano do konca. Kako je nastala poezija te skladbe, ki je menda posvečena hiši Benečanki na Tartinijevem trgu v Piranu? 

Aleš Klinar me je povabil, da poslušam njegovo pesem. Že ob prvem poslušanju me je prepričala njena neposredna, vedra in zapomljiva melodija. V predalu imam nekaj zgodb o Piranu. Ena med temi je bila zgodba o palači Benečanki. V času Beneške republike so v Piran prihajali mnogi bogataši. Med njimi je bil trgovec Del Bello, ki se je zaljubil v preprosto mlado Pirančanko. V znak ljubezni do nje je ob mandraču, tik ob mesti loži, zgradil najlepšo hišo v mestu. Zavistni meščani so zaljubljeni par s svojimi zlobnimi jeziki na veliko opravljali. Par si je v lastno zaščito na pročelje stavbe vklesal napis Lasa pur dir, kar pomeni Pusti, naj govore.

To kar kliče po vizualni podobi skladbe. Pripravljate videospot? 

Da, seveda. Vizualno podobo za pesem Bodi z mano do konca sem zaupala režiserki Saški Sonji Sagadin, glavno vlogo je odigral plesalec Siniša Bukinac. Zgodba v videu je še ena materinska izpoved sinu, ki ga vleče v razburkani svet in je razklan med tem, da ostane doma in ugodi materini želji, ali sledi lastnemu hrepenenju in gre. Njegove noge plešejo svoj ples, izven telesa. V moji domišljiji je to zgodba, ki je nadaljevanje življenja in potomstva v omenjeni palači ter nenazadnje nadaljevanje niti brezpogojne ljubezni in strasti. Pesem smo glasbeno aranžmajsko slekli in oblekli v nežne, mile barve in tone, ki so skladni tudi s prihajajočim albumom. Njeno vizualno podobo smo posneli v Piranu na Tartinijevem trgu, v palači Benečanki, kadri, na katerih je pianist Urban Grabenšek, pa so posneti v Tartinijevi rojstni hiši.

Že več kot desetletje živite na Krasu, v Lokvi, odraščali pa ste v Kopru. Mnogi umetniki imajo Kras za izvor svojega ustvarjalnega navdiha, kako ga vi doživljate? 

Kdor išče navdih, je izgubljen. Navdih pride kar sam, ne glede na to, kje smo. Kar se tiče pa konkretno našega lepega slovenskega Krasa in obale prav tako, lahko rečem, da sta to ena lepših kotičkov na svetu. Za življenje, naravo, hrano, podnebje, jezik in ljudi.

Pred časom ste v nekem intervjuju povedali, da ena od vaših hčerk rada slika, druga pa poje. Kako je po vašem mnenju najbolje otroke spodbujati ob njihovih začetkih umetniškega izražanja? 

Obe deklici imata talente, kot vsi otroci. Mislim, da pri otrocih ne gre toliko za vzpodbujanje, kot za to, da se naučijo, da je biti ustvarjalen, kreativen, vedoželjen in radoveden način življenja.

Menda ste ob prihodu na Kras odkrili tudi strast do vrtnarjenja. Zakaj temu rečete strast? 

Od vedno imam svoj vrt, že od otroštva. Takrat mi ga je babica pomagala narediti in me naučila osnovnih veščin vrtnarjenja. Samooskrba in zdravo sadje in zelenjava brez pesticidov sta med najboljšimi popotnicami za zdravo življenje.

Kako med aktualnimi vremenskimi nevšečnostmi zori vaša letina? 

Kot vsak vrt ima tudi moj boljše in slabše letine. Letos se kar dobro drži, morda mi bo prvič uspelo vzgojiti lubenico.

Od vedno imam svoj vrt, že od otroštva. Takrat mi ga je babica pomagala narediti in me naučila osnovnih veščin vrtnarjenja.

Za vami je že več kot 20 let muziciranja. S kakšnim glasbenimi projekti se ukvarjate v tem času? 

V lanskem letu sem pričela s sodelovanjem v gledališki predstavi Kdo je napravil Vidku srajčico, v koprodukciji z gledališčema Koper in Kranj. V letošnjem letu bom igrala in pela ali poskrbela za glasbeni del predstave v še vsaj treh produkcijah, ki se jih izredno veselim. Več o tem, septembra.

Omenili ste tudi nov album... 

V letošnjem poletju zaključujem snemanje novega albuma Škatlica vžigalic. Na njem bodo že poznane skladbe iz preteklosti in nekaj novih. Oblečene bodo v akustične priredbe, žanrsko pa potujejo prek celega sveta, od popa do rocka, in od latinsko-ameriških ritmov do istrske ljudske glasbe. Kako zvenijo, boste lahko slišali na prihajajoči koncertni turneji Pesmi iz škatlice vžigalic.

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku