Ko useka v križu
Bolečina v križu je zelo pogosta. Pojavlja se pri skoraj dveh tretjinah odraslih.
Običajno je to lažja poškodba, ki je posledica nerodnega giba, kot so pretiran zasuk, dvig težkega bremena, igranje tenisa, okopavanje vrta ali kaj podobnega, pri čemer se poškodujejo vezi in mišice v križu. Skoraj praviloma jo prinesejo starostne spremembe ali zdrs medvretenčne ploščice. Bolečina je lahko nenadna močna in ostra bolečina ali topa in dolgotrajna. Včasih se razširi v zadnjico in po zadnji strani stegen do podplatov. Traja od nekaj dni do enega tedna, čuti se okorelost hrbta in bolečina pri sklanjanju, včasih tudi mravljinčenje in slab občutek za dotik.
Zatajena čustva
Vse več spoznanj potrjuje neverjetno moč in nadvlado zatrtih čustev, besa in nezadovoljstva nad telesom. V trenutku, ko odkrijemo in odpravimo pravi vzrok za to, različne oblike bolečin v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta, v zadnjici in pogosto tudi v nogah in rokah čudežno izginejo, kot da jih nikoli ni bilo. Ljudje, ki so pridni, vestni, odgovorni, dobri po srcu, kompulzivni in natančni, so bolj nagnjeni k opisanim težavam, vendar je treba poudariti, da ne zbolijo "zanalašč" in se ne pretvarjajo, da jih boli. Medsebojna prepletenost zapletenih procesov, fizioloških in psiholoških, je namreč popolnoma neodvisna od zavedanja in nadzora.
Vzroki
Akutna bolečina
Najpogosteje jo povzroči dvigovanje ali premikanje težjih predmetov, na primer pohištva. Navadno gre za nateg mišice ali vezi, bolečine lahko okrepi dodatna telesna dejavnost. Težave običajno izzvenijo v dveh do 14 dneh.
Kronična bolečina
- Nepravilna drža: dolgotrajno sedenje za mizo, vožnja v avtomobilu, tudi napetost mišic pri hudi čustveni obremenjenosti.
- Nosečnost: med nosečnostjo je hrbtenica dodatno obremenjena zaradi otrokove teže, poleg tega se pod vplivom hormonskih dejavnikov zmehčajo nekatere vezi, ki podpirajo hrbtenico.
- Osteoartroza: pri ljudeh, starejših od 45 let, je vzrok lahko osteoartroza, pri mlajših pa ankilozirajoči spondilitis.
- Utesnjena živčna korenina zaradi zdrsa medvretenčne ploščice ali spondiloze: bolečina se navadno izrazi postopoma ali nenadno. Pogosto jo spremlja išias z ostrimi bolečinami, ki se širijo v zadnjico in po zadnji strani stegen do stopal.
- Bolečina lahko izvira iz kosti: predvsem pri rakavih kostnih zasevkih.
- Bolezen organov v mali medenici: bolečine v križu lahko opozarjajo na vnetje v mali medenici ali okužbo ledvic oziroma na razjedo na želodcu ali dvanajsterniku, ki se je prenesla na križ.
Kaj storimo?
Če je bolečina huda, lahko pomaga počitek, vendar ni priporočljivo, da počivate več kot dva dni. Takoj ko je mogoče, se postopoma lotite običajnih vsakodnevnih aktivnosti. Bolečino po potrebi blažite z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, ki jih v lekarni dobite brez recepta. Prav tako pomagajo topli ali mrzli obkladki. Če močnejša bolečina traja več kot dva dni ali se okrepi, se pogovorite z zdravnikom.
Ko se umiri, je priporočljivo, da začnete redno izvajati vaje za krepitev hrbtnih mišic in boljšo gibljivost hrbtenice. Izberite si telesno aktivnost, ki vključuje te vaje, denimo jogo, in vadba naj postane redna. Pomembno je tudi, da se naučite pravilno dvigovati težka bremena in da skrbite za pravilno držo. Vzemite si več časa zase in za obvladovanje stresa - sprehod v naravi, joga, meditacija, igra z otroki, kreativnosti, ki vas veselijo.
Pri manjšem deležu ljudi z bolečino v križu so bolečine kronične narave in ovirajo vsakdanje dejavnosti, lahko celo vodijo v depresijo. Takrat sta zdravljenje in obvladovanje bolečine bistvenega pomena. Pomaga tudi, če se posvetujete s fizioterapevtom, nekaterim pomaga tudi obisk kiropraktika ali osteopata.
Fotodinamična terapija učinkovita pri odstranjevanju predstopnje kožnega raka
Aktinične keratoze so rdeče rumena, luskasta in hrapava kožna žarišča. Najpogosteje pojavijo pri ljudeh srednjih let s svetlejšo poltjo in tistih, ki so zaradi dela ali drugih aktivnosti na prostem bolj izpostavljeni sončni svetlobi. Najbolj ogroženi deli telesa so seveda obraz, vrat, ušesa, hrbet, hrbtišča rok in plešasti del lasišča.
S svetlobo v tarčne celice
Gre za predrakave spremembe, ki se v 10 do 15 odstotkih primerov lahko razvijejo tudi v ploščatocelični karcinom. Bazalnocelični karcinom pa je najpogostejša vrsta nemelanomskega kožnega raka, ki je v večini primerov le lokalno invaziven in nima oddaljenih zasevkov. Spoznamo ga po površinsko hrapavih ali drobno luščečih se rdečkastih ploščah ostre omejitve, rdečkastih izboklinah na koži s sijočim bisernim robom in v obliki rane, ki se ne celi ali je pokrita s tanko krasto, ki se počasi veča. Vse to so spremembe, opozarjajo dermatologi, na katere moramo biti pozorni, ker nezdravljene lahko napredujejo, motijo pa nas tudi zato, ker so opazne in neestetske. Pri njihovem zdravljenju se v dermatologiji vse bolj uspešno uporablja fotodinamična metoda, ki je zasnovana na kombinaciji uporabe na svetlobo občutljive snovi - fotosenzibilizatorja, ki se ciljano veže v okvarjenih kožnih celicah in obsevanja z vidno rdečo svetlobo. Slednje povzroči nastanek vnetne reakcije v koži, kar posledično uniči bolezensko spremenjene celice. Temu sledi proces celjenja in obnavljanja kože, ki poleg odstranitve neželenih sprememb povzroči tudi pomladitev kože.
Prisotna že desetletje
Pri nas se fotodinamično zdravljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah izvaja od leta 2009. Pri terapiji se uporablja predvsem rdeča svetloba, ker ta prodre v kožo dovolj globoko, da doseže plasti, kjer nastajajo bolezenske spremembe, ki jih želimo zdraviti. Po zdravljenju bolne celice odmrejo in razpadejo.
Z omenjeno terapijo lahko polja aktiničnih keratoz odpravimo tudi, ko s prostim očesom spremembe na koži še niso vidne, in ob morebitnih ponovitvah bolezni, poudarjajo dermatologi, pa tudi površinsko rastoči bazalnocelični karcinom, ki se običajno kaže v obliki ostro omejenih tankih rdečkastih plošč hrapave površine in morbus bownovo bolezen. To je oblika povsem površinskega kožnega raka, ki se kaže z ostro omejenim luskastim žariščem in je videti kot vnetje na mestih, kjer sicer ni izrazitejših od sonca povzročenih sprememb. Zdravljenje slednjih je najpogosteje še vedno kirurško. V zadnjih letih se je uporaba fotodinamične terapije razširila na druge bolezni kože in področje pomlajevanja. Pri slednji gre za "inteligentno" tehnologijo, ki ciljano odstrani nevarne spremembe in hkrati izboljša videz kože.
Kot rečeno, je fotodinamično zdravljenje za nekatere boleče. Zato lahko pacientom po potrebi zdravniki ponudijo zdravilo za lajšanje bolečin v obliki tablet, na določenih predelih učinkovito analgezijo zagotovijo z lokalno anestezijo ter med postopkom uporabijo kratke prekinitve in hlajenja s hladnim pršilom. Topikalna anestezija ni učinkovita. V primeru zdravljenja rakavih sprememb je postopek praviloma le blago boleč ali neboleč.
Le nepomembni stranski učinki
Fotodinamična terapija lahko v nekaterih primerih nadomesti kirurški izrez, če se bolezen razvije na mestih, ki so za celjenje neugodna, na prstih ali hrbtiščih rok, nad kostnim delom sprednjih goleni ali obraza, ali bi izrez zaradi večjega števila žarišč ali obsežnosti prizadete površine iznakazil bolnika. Seveda pa o izbiri zdravljenja, ki je najbolj primerno za posameznega bolnika, vedno odloča zdravnik, ki pozna vse njihove prednosti in omejitve.
Za izvedbo posega je potrebna nekajurna predpriprava v medicinski ustanovi, obsevanje z vidno svetlobo pa praviloma traja do 30 minut. Kot poudarjajo dermatologi, je uspešnost uničenja novotvorb odvisna od zadostne koncentracije fotosenzibilizatorja v tumorskem tkivu in zadostnega prodiranja svetlobe ustrezne valovne dolžine v globino ter seveda kakovost fotosenzibilizatorja. Pomembno je še, da v primerjavi s klasičnimi metodami zdravljenja raka fotodinamična terapija povzroči le razmeroma nepomembne stranske učinke, ki so le prehodnega značaja. Najpogostejša težava so pekoče bolečine med obsevanjem, ki se hitro zmanjšajo po zaključku, in vnetna reakcija, ki se umiri v nekaj dneh. Koža obsevanega predela se v tednu ali dveh izlušči, bolnik pa ob tem lahko občuti zbadanje ali srbenje. Redkeje, v primeru močnejše okvare kože zaradi sonca pred posegom, je oteklina bolj izrazita, lahko se pojavijo mehurčki, rosenje, izjemoma prehodno sterilne gnojne bunčice, ki so pogostejše po zdravljenju aken. Izbruh herpes simpleksa je možen, vendar redek. Enaka izjema so brazgotine, ki so običajno predvsem posledica močnega praskanja kože med celjenjem. Terapija na obrazu daje tudi lepe estetske učinke, ker je po posegu manj neželenih lisastih pigmentacij in koža deluje svetlejša ter sveža.
S fotodinamično terapijo učinkovito odstranijo predstopnje kožnega raka, od sonca poškodovane celice kože, ki so očem vidne, in tudi tiste, ki so tako majhne, da jih še ne opazimo. Hkrati se med postopkom v koži tvori kolagen, ki poskrbi, da drobne gubice izginejo, izboljša se tonus, pigmentne lise pobledijo, terapijo lahko uporabimo celo za zdravljenje aken.
(RECEPT) Jajčevci v sojini omaki
Za pripravo potrebujemo:
3 srednje veliki jajčevci
5 žlic olja
5 strokov česna
5 malih žličk sladkorja
5 jušnih žlic sojine omake
3 jušne žlice riževega kisa
1 mlada čebula
Priprava:
Jajčevce dobro operemo in posušimo ter narežemo na debelejše trakove ali večje kocke. Maščobo segrejemo in po obrokih pečemo jajčevce, da dobijo zlatorjavo barvo. Pečene jajčevce damo na papirnat prtič, da odteče odvečna maščoba, potem jih premestimo v skledo. Maščobi, v kateri so se pekli jajčevci, dodamo sojino omako, stisnjen ali drobno sesekljan česen, sladkor in kis ter pustimo, da vse skupaj zavre. V posodo vrnemo pečene kose jajčevcev in previdno mešamo, da vpijejo omako. Preden jajčevce postrežemo, jih potresemo z na tanko narezano mlado čebulo. Postrežemo kot solato ali kot dodatek mesnim jedem. Lahko jih pripravimo tudi dan ali dva prej in postrežemo hladne ali sobne temperature. Količino sladkorja, sojine omake in kisa prilagajamo svojemu okusu.
