Kolumna: Bodite, prosim, prizanesljivi

Andrej Velkavrh, meteorolog, 5.8.2019
Profimedia

Kaj je za vas točna vremenska napoved?

Bodite prizanesljivi, saj vreme ni vlak, na katerega lahko vplivamo, kdaj bo pripeljal oziroma se držal voznega reda. Pa ne mislim vsakega od nas, ampak pač na tiste, ki železnico vodijo. Če si seveda postavijo realne cilje, realen vozni red glede na stanje železnic, vlakov ...

Tudi pri vremenu si moramo postaviti realne cilje. S to razliko, da na vreme pač ne moremo vplivati, tu res lahko samo opazujemo in predvidevamo. Tu ni zamud ali izostankov, čeprav se včasih tudi tako izražamo. In pojem točnosti je zato relativen. Vsi vremenski pojavi niso enako predvidljivi. Najboljši smo pri temperaturi. Tu so napake v napovedi majhne, pravzaprav večinoma tako majhne, da jih niti ne opazimo. Če se, na primer, zmotimo za eno stopinjo, tega verjetno večina od nas ne bo opazila. Enako nam bo vroče pri 30 ali 31 stopinjah, tudi zeblo nas bo enako pri -10 ali -11. Res je, da se temperatura čez dan spreminja in da je včasih topleje dopoldne, ko smo v službi, ko pa popoldne odhajamo domov, nas morda preseneti svežina, ki je nismo pričakovali. Ali obratno, različnih primerov je veliko.

Težko je primerjati med sabo različne vremenske pojave. Če je ena stopinja razlike pri temperaturi malo, kaj je potem malo pri količini oblačnosti? Če napovemo zmerno oblačno, pa je potem pretežno oblačno, ali je to večja napaka ali podobna kot pri temperaturi? Verjetno bolj občutimo, če je oblačnosti več, kot je bilo napovedano, kot pa če je za stopinjo hladneje (ali topleje), kot je napovedano. Sonce nam doda občutek toplote ali vročine, če hočete, tudi svetlobe je več. In na videz je dan opazno drugačen. Da ne govorim o razgledih, kadar smo v hribih.

Če se ustavimo pri padavinah, je dilema podobna. Za nekoga bo točna napoved, če bo povsem suho, kadar je napovedano suho vreme. Drugega morda par kapelj ne moti, tretjega ne zmoti niti manjša ploha.

Naša merila in pričakovanja so različna, ne samo glede na naša pričakovanja, ampak precej tudi glede na načrte, kaj bomo počeli čez dan. Vremensko napoved je treba ocenjevati torej tudi glede na pojave, ki so napovedani. Nevihte so morda najboljši primer. Če jih v vašem kraju ni, pa so bile napovedane, ne pomeni, da je bila vremenska napoved slaba ali netočna, ker je nerealno pričakovati, da bomo napovedali, kje točno se bodo nevihte pojavile. Pa ne mi, prosim, kazati pametnih telefonov z urnimi slikovnimi napovedmi za vaš kraj, kjer morda ni bilo nevihte.

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku