Komu 23. večernica? Nominirani so štirje veterani in en novinec

kr, 22.8.2019
Sašo Bizjak

Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona, Igor Karlovšek: Preživetje, Feri Lainšček: Ne, Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej, Janja Vidmar: Črna vrana.

Člani žirije za nagrado Večernica za leto 2018 - Kaja Bucik Vavpetič, dr. Dragica Haramija, dr. Igor Saksida (predsednik), Darka Tancer Kajnih in Petra Vidali - so med deli, uvrščenimi v presojo, glasovali o petih finalistih na podlagi predhodnih recenzij, ki so jih napisali in si jih izmenjali.

Vsak član je izbral od tri do pet del in jih ocenil z ocenami od 1 do 5. Seštevek točk je dal pet najvišje ocenjenih del, ki so nominirana za nagrado in so enakovredna.

Bogata bera in soglasne odločitve
Izjava predsednika žirije Igorja Sakside: "Letošnji seznam del, ki so se potegovala za nagrado Večernica, dokazuje, da je slovenska mladinska književnost kakovostna in raznovrstna. Tako v ožjem izboru kot med finalisti najdemo besedila za različne starosti naslovnikov (od pripovedi za mlajše bralce do naslovniško presežnega dela za mlade in odrasle), hkrati so se v najožji jagodni izbor uvrstile zbirka pesmi, pustolovska pripoved, problemski roman, humorni besedili o odraščanju, spoznavanju prijateljstva ter ljubezni in spolnosti. Posebej velja poudariti, da se je žirija o vsakem delu, ki je bilo uvrščeno v širši izbor najboljših besedil (bilo jih je 14), temeljito pogovorila in ga kritično ovrednotila, tako da je odločitev za pet finalistov soglasna."

Med nominiranimi deli so trije romani (Preživetje, Jaz sem Andrej in Črna vrana), ena pesniška zbirka (Ne) in prozna pripoved (Babi nima več telefona). Slednja je druga knjiga iz serije Trio Golaznikus, pod katero se podpisuje edini novinec med nominiranci. Andrej E. Skubic je nominacij za nagrade in nagrad vajen, gre za trikratnega dobitnika nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman, na polje mladinske književnosti pa je stopil šele v preteklem letu s prvo in drugo knjigo iz serije Trio Golaznikus (prva je naslovljena Ne bi smel odpreti tistih vrat) in s knjigo Telefon ali tisoč stvari.

Trije nominirani avtorji in ena nominirana avtorica pa so bili za večernico, nagrado za najboljše leposlovno delo za otroke in mladino, že večkrat nominirani in so nagrado tudi že dobili. Janja Vidmar je dobila večernico že dvakrat, leta 1999 za Princesko z napako, deset let pozneje pa za Pink.

Feri Lainšček je prejel večernico leta 2001 za zbirko pravljic Mislice, Igor Karlovšek leta 2005 za roman Gimnazijec, Vinko Möderndorfer pa leta 2014 za roman Kot v filmu.

V najožjem izboru so zbirka pesmi, pustolovska pripoved, problemski roman, humorni besedili o odraščanju, spoznavanju prijateljstva ter ljubezni in spolnosti

Dela, ki so nominirana za večernico, so izšla pri treh založbah: tri pri Mladinski knjigi (Babi nima več telefona, Črna vrana in Jaz sem Andrej), eno pri založbi Miš (Preživetje) in eno pri Literi (Ne). Pri treh knjigah so ključne tudi ilustracije: knjigo Babi nima več telefona je ilustrirala Tanja Komadina, Lainščkove pesmi Nana Homovec, Möderndorferjev roman pa Jure Engelsberger.

image
Arhiv Večera Andrej E. Skubic

Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona (Mladinska knjiga)

Založnik o knjigi: "Liam je dobil nov telefon. Tomaž in Lija sta presenečena, zakaj tako darilo, brez razloga. Ko ga obiščeta na njegovem domu, se čudita, da ima na postelji poleg stare ninice in plišastega lemurja plastično punčko. Začne se zafrkavanje, ampak to je spomin na babico ... Kaj se zgodi, ko se Golazničarji vedejo trapasto in se brez veze skregajo? Na srečo pravi prijateljski trio – Tomaž, Lija in Liam – ve, da vsak od nas potrebuje razumevanje."

Iz recenzije Kristine Sluga v Bukli: "Liam dobi svoj prvi pametni telefon in skupno divjanje na igrišču kaj kmalu zamenja ždenje pred mobilnikom. Ko jih igrice začnejo dolgočasiti, si začnejo postavljati 'resnejša' vprašanja, na primer, ali lahko po telefonu pokličeš slovenskega predsednika pa Petra Klepca. In ne boste verjeli – seveda, lahko! Kaj zanimivega se pogovarjajo, na tem mestu seveda ne bomo izdali. Vzporedno z zgodbo, ki majhne otroke nevsiljivo pouči tudi o nekaterih pasteh rabe telefona, pa Skubic s smrtjo Liamove babice načenja tudi temo žalovanja in v takih trenutkih zelo pomembnega prijateljskega razumevanja ter sočutja."

Iz recenzij žirije: "Zgodba o treh prijateljih, dveh fantih in punci (Tomaž, Liam in Lija), ki jih združijo njihove posebnosti in ki vedno znova spoznavajo, da je prijateljstvo mogoče samo, če skrbimo drug za drugega in sprejemamo razlike. Prva knjiga iz serije, Ne bi smel odpreti tistih vrat, zelo dobro uvede v tisto fazo odraščanja, v kateri namesto poljubov letijo sem in tja še blatne kepe, v naslednji, Babi nima več telefona, pa splete sijajno fabulo o možnosti empatije med mladostniki, v kateri je rahločutno zajeto tudi soočanje s smrtjo bližnjih odraslih."

image
Babi nima več telefona

"Kakovostno in slogovno prepričljivo delo (jezik osrednjih oseb, igra imen), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let (blatne bombe, simpatije, jeza, odnos do staršev in učiteljev), nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe (dečki in deklice) in pomen ustvarjalnosti in prijateljstva (Liam, Tomaž in Lija postanejo trio Golaznikus). Zanimivo, humorno in tudi vzgojno besedilo."

image
Sherpa Igor Karlovšek

Igor Karlovšek: Preživetje (Miš)

Založnik o knjigi: "Gre za pustolovsko-kriminalni mladinski roman, ki bo bralce iz udobja civilizacije za nekaj časa prestavil v neposeljene gozdove, ki so enkrat vabljivi, drugič pa pokažejo zobe. Roman se problematike odraščanja loteva prek napete pustolovske zgodbe ter odlično združuje dva pola preživetja – naravnim in človeškim oviram navkljub."

Iz recenzije v Delu: "Karlovšek ob prostovoljni robinzonadi v prostranstvu kočevskih gozdov, v kateri ne manjka reševanja preganjane nedolžnosti, spet izpiše družinski roman. Pravzaprav je Simonova gozdovniška epizoda posledica stave s tekmovalno ustrojenim očetom, ki provocira sinovo vrhunskost, podprta z materino praktičnostjo in žensko modrostjo, ki preizkus varno pripelje proti želenemu cilju."

Iz recenzij žirije: "Dvodelnost literarnega dela se je pokazala kot odlična avtorjeva zgradbena poteza: socialno-psihološko zgodbo o preživetju prometne nesreče glavnega literarnega lika, njegovo iskanje novega življenjskega cilja ter spopadanje s strahovi ob porajajoči se prvi ljubezni, poveže Karlovšek z odlično tempirano kriminalko, ko postane Simon rešitelj ugrabljene deklice Janje, hkrati pa ima ponovno zastavljeno pot, ljubezen, najde stik s sošolci ..."

image
Preživerje

"Najstniški sin se odloči preživeti mesec v globokem gozdu, sam in brez pomagal. Skrbna starša pristaneta na podvig z nekaj korekcijami. Pustolovska zasnova ima globljo podstat, dobro je utemeljena kot samodokazovanje in kot dokazovanje očetu, ki ne more preboleti sinovega poraza/izdaje. Postopno osvajanje teritorija z vsemi vzponi in padci deluje avtentično. Poleg tega ga od enodimenzionalnih adrenalinskih avantur loči tudi premišljen odnos do narave, narava je postulirana kot vrednota in ne le kot poligon."

"Lik je kompleksen, občuti pogum, strah, ljubezen, želi si dotika, sobiva z naravo in razmišlja o lovu. Tudi razmerja med člani družine so zanimiva ..."

image
Nataša Juhnov Feri Lainšček

Feri Lainšček: Ne (Litera)

Za "opis" knjige je založnik izbral verze: "Ne hodim naravnost. Grem raje naokoli. Sem dolgo na poti pa malo v šoli."

Iz recenzije Diane Pungeršič v Sodobnosti: "Ne je torej zbirka, ki ji lahko odgovorimo z ja. Ja za prepričljivo verzno rokodelstvo, ja za prikupnega uporniškega izpovedovalca, ki bralcu razkriva tudi svoje najbolj skrite in ljubezensko zapletene misli, in ja za domiselno likovno podobo, ki se dobro zaveda svojega 'kulskega' in težko ulovljivega naslovnika."

Iz recenzij žirije: "Pesniška zbirka Ne svoj temeljni tematski namen izraža že z naslovom – najstniški lirski subjekt svoja uporniška doživljanja sveta izreka v praviloma kratkih pesmih z amfibraško dvostopično metrično shemo verza, pogosto je ponavljanje besedice ne, prav tako pa upor izražajo posamezni naslovi besedil (Brez veze, Nočem, Ni res, Ne maram).

image
Ne

Mladostnik se upira pravilom (jutranje vstajanje, šola, obveznosti), hkrati ima težave z zaljubljenostjo in samopodobo (Ni res, Faca). Njegovo uporništvo se izraža na ravni izbire motivov (šola, učitelji, vrstniki) in predvsem jezika, saj pesnik zanikanje pravil poudarja z rabo slengovskih besed (npr. fajn, faca, sranje). Hkrati je zbirka sestavljena premišljeno – uvodna pesem (Ne beri) o dvomu o smiselnosti branja poezije, ki bi jo lahko izrekel najstnik, a še verjetneje pesnik, se preko osrednjega dela, v katerem je očrtan svet mladostnikovih običajnih težav in stisk, prevesi v razmišljanje o samoti in ustvarjanju – sklepne pesmi bi znova lahko govoril bodisi najstnik bodisi pesnik. Razločevanje, a hkrati zbliževanje pesnika in najstnika v svojevrstni gesti oporekanja svetu je glavno tematsko jedro zbirke, ki ne zapade v nikakršen moralizem, saj nasveti za najstnika pač niso rešitev."

image
Tit Kos_ir Vinko Möderndorfer

Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej (Mladinska knjiga)

Založnik o knjigi: "Roman večkrat nagrajenega in priljubljenega pisatelja Vinka Möderndorferja (1958) Jaz sem Andrej je v nadaljevanjih izhajal v reviji Pil. Pisatelj je junakom, ki smo jih spremljali v reviji, dodal še nov lik in nastala je privlačna zgodba, ki s humorjem, odprtostjo in odkritostjo spregovori o mnogih pomembnih rečeh."

Iz recenzije Milene Mileve Blažič v Sodobnosti: "Jaz sem Andrej tematizira različne medvrstniške, družinske in družbene konflikte, ki pa so pravzaprav zunanja scenografija za notranje konflikte in samospraševanja odraščajočega mladostnika. Prek 'marginalne' literature za mlade 'prikazuje' in 'poučuje' splošno populacijo – odrasle slika kot nedorasle, ki imajo le 'ljubezenske' probleme in gojijo vrednote, ki jih najdemo v žanru (televizijskih) limonad (soap opera), Andrej oziroma mladi pa so prikazani adultizirano; Möderndorfer glavnega junaka prikaže kot osebo na prehodu v odraslost, ki za razliko od staršev ne odlaša z vstopanjem vanjo in s sprejemanjem odgovornosti, kar lahko beremo tudi kot pisateljevo kritiko srednje generacije."

image
Jaz sem Andrej

Iz recenzij žirije: "Roman Jaz sem Andrej je prisrčen vpogled v življenje petnajstletnega Andreja, ki se s sveže ločeno mamo preseli v veliko mesto in obiskuje deveti razred na novi osnovni šoli. Osvežujoče je brati roman, ki tako pozitivno obravnava spolnost in z njo povezane tematike (homoseksualnost, zaščito pri spolnih odnosih, celo pornografijo). Avtor se dotika še drugih pomembnih tematik, s katerimi se najstniki srečujejo pri odraščanju, in mu to uspeva z neprisiljenim, bistrim slogom in sproščenim, a ne spakljivim jezikom. Prav tako ne podlega pastem, v katere bi lahko zapadel pri pisanju fantovskega gledišča (npr. seksizem)."

"Avtor nas skozi pripoved o zbliževanju dveh devetošolcev opozori na nekatere pogoste predsodke, povezane s spolnostjo. Ljubezenska izkušnja glavnih dveh literarnih likov pa je polna čustvene bližine in tudi spoznavanja čutnih užitkov."

image
Marko Vanovšek Janja Vidmar

Janja Vidmar: Črna vrana (Mladinska knjiga)

Založnik o knjigi: "Priljubljena ter večkrat nagrajena pisateljica Janja Vidmar je z romanom Črna vrana ustvarila mojstrsko delo, ki zadene naravnost v srce. Kot pravi Boštjan Videmšek v spremni besedi: 'To je knjiga, ki bi morala biti obvezno branje za vsakogar, obenem pa orožje in orodje boja proti pošasti razčlovečenja. Proti prebujajoči se pošasti fašizma.'"

image
Neznan

Iz recenzije Kristine Sluga v Bukli: "Gre za odlično napisano delo, ki izkazuje, da se je avtorica na pisanje dobro pripravila, veliko raziskovala, pomagal pa ji je tudi Boštjan Videmšek, poročevalec s svetovnih kriznih žarišč. Vidmarjeva o skrajno perečih problemih našega časa piše brez predsodkov, sočutno in, kar je morda še pomembneje, brez kakršnega koli olepševanja. Sooči nas s skrajnim nasiljem Islamske države, terorističnim napadom v Londonu, z nevarnostmi begunskih poti in ne nazadnje z vse večjo brezčutnostjo in celo sovražnostjo, s katero sprejemamo begunce v Evropi. Ob tem nam, nemim pričevalcem dogajanja, ves čas zastavlja vprašanje, kaj bi v tako brezizhodnem položaju naredili sami, ko bi živeli v nenehnem strahu in bi nam pred očmi morili naše najbližje. Bi ostali ali v iskanju, ne boljšega, le normalnega življenja, odšli?"

image
Črna vrana

Iz recenzij žirije: "Dekle Hiba, ki se ji uspe rešiti iz goreče Sirije, v Londonu naleti na fanta Jana, ki se je tako kot ona na tujem znašel ne po lastni volji. Njuni zgodbi se usodno prepleteta, avtorica pa bralcu z vrtoglavo hitrostjo orisuje zgodbe in ozadja najstnikov s kriznih žarišč. Begunska problematika je spisana izrazito poglobljeno, brez olepšav. Težave niso le vojne, pač pa predvsem odnos tistih, ki živijo v mirnih koščkih sveta, do beguncev."

"Izrazito problemski roman, kot tak označen tako po svoji temi (begunci, vojna, nestrpnost) kot po srhljivem razpoloženju, ki ga vzbujajo posamezni prizori (uboji, nasilje), je napisan kot preplet zgodb dveh osrednjih oseb ...

Roman je napisan z uporabo različnih pripovedovalcev (vsakega določa specifičen jezik): prvoosebnega (npr. Jan), personalnega (npr. Taja) in tretjeosebnega (Hiba), vrsta motivov je šokantna (npr. nameravana prodaja dojenčice, eksplozije in razdejanja, smrt babice in dedka, poškodbe in gnojne rane zaradi min). Poglavja po povezana tako, da se oseba pojavi na koncu enega in se nato omenja v naslednjem poglavju – to ustvarja učinek medsebojno prepletene 'nanizanke trpljenja in groze'."

Kdaj bo znan dobitnik 23. večernice
Podelitev že 23. večernice bo 19. septembra na prireditvi v sklopu letošnjega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Dobitnik ali dobitnica večernice bo znan teden pred dogodkom, razglasili ga bomo v posebni prilogi Večera, ki bo izšla 12. septembra. Lan je večernico dobila Anja Štefan za pesniško zbirko za otroke Drobtine iz mišje doline.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku