Koroška dečka: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo upravnega sodišča o skrbništvu otrok

Gordana Possnig, 9.10.2019
Andrej Petelinšek

Dečka, ki so ju konec marca leta 2016 brez vednosti starih staršev, kjer sta bila nastanjena po tragični smrti matere, vzeli iz vrtca, sta že tri leta in pol nastanjena v rejniški družini.

Ustavno sodišče je, kot smo uspeli izvedeti, razveljavilo lanskoletno sodbo Upravnega sodišča v Mariboru v primeru skrbništva koroških dečkov. Dečka so delavci velenjskega centra za socialno delo 31. marca 2016 brez vednosti starih staršev, kjer sta bila nastanjena po tragični smrti svoje matere Lidije Škratek, ki jo je v noči na 27. december 2015 v Velenju ubil njen partner in oče njenih otrok Romeo Bajde, odpeljali v še vedno neznano rejniško družino. Dečka, ki sta bila ob družinski tragediji stara 3 in 5 let, sta danes stara 6 in 8 let, v rejništvu pa sta že tri leta in pol. Babica Marija Otorepec in dedek Ivan Škratek jih videvata enkrat mesečno po tri ure v prostorih centra za socialno delo.

Upravno sodišče: Ne bi bilo v korist otrok

Marija Otorepec je izpodbijala sodbo upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z odločbo so bile namreč zavrnjene njene vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka. Upravno sodišče je tedaj na podlagi izvedenega postopka odločilo, da ne bi bilo v največjo korist otroka, če bi imela vnuka v rejništvu njuna babica. Sodišče se je med drugim po naših informacijah tedaj sklicevalo na ugotovitev izvedenca klinične psihologije, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno upravljati vzgojnega poslanstva. Babica Marija Otorepec se je na takšno sodbo pritožila na vrhovno sodišče, a je slednje zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije.

image
Igor Napast Dedek in babica koroških dečkov se borita za to, da bi lahko otroka sama vzgajala.

Kolizijski skrbnik. Otroka bi lahko izrazila mnenje

Toda babica se je preko svojega zastopnika, odvetnika Velimirja Cugmasa, pritožila na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je, kot smo poročali, maja letos otrokoma postavilo kolizijskega skrbnika zaradi ugotovitve njune pravice do izjave v postopku z ustavno pritožbo. Slednji je, kot smo uspeli izvedeti, v svoji izjavi pojasnil, da morajo v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času izpodbijane sodbe, organi v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Upravno sodišče je tako po mnenju kolizijskega skrbnika imelo ustrezno zakonsko podlago za izvajanje dokazov, s katerimi bi razjasnili dejansko stanje in delovali v korist otrok. Utemeljitev sodišča, da otroka glede na svojo starost in zrelost nista sposobna izraziti svojega mnenja in da prav tako ne bi bila mogla izraziti svojega mnenja glede skrbništva, saj še nimata lastnih izkušenj o tem, je po mnenju kolizijskega skrbnika napačno. Po njegovem mnenju tako zadostuje, da imata otroka tako izkušnje glede življenja pri rejnikih kot življenja pri starih starših. Kolizijski skrbnik naj bi tudi opozoril, da je bilo izvedensko mnenje kliničnega psihologa iz nepravdnega postopka narejeno decembra 2016, zaradi časovne oddaljenosti pa so se sedaj lahko razmere na strani dečkov in babice že bistveno spremenili. Izvedenki sta dečka in babico pregledali kmalu po tragični smrti matere, upravno sodišče pa je sodbo izdalo januarja 2018. Zato sta po mnenju kolizijskega skrbnika otroka v tem času v določeni meri že prebolela travmatično izkušnjo izgubo matere. Ali to drži, bi lahko po mnenju kolizijskega izvedenca upravno sodišče razjasnilo z postavitvijo ustreznega izvedenca, ki bi dopolnil mnenje kliničnega psihologa. Slednji bi se osredotočil na kompetence babice za vzgojo lastnih vnukov, česar pa izvedenki v nepravdnem postopku nista storili, saj jih takšna naloga ni bila naložena.

Manjkal je odgovor otroškega kliničnega psihologa

Ob tem je ustavno sodišče v omenjeni zadevi sprejelo tudi stališče, da bi moral izvedenec pisno menje, ki ga je podal, tudi ustrezno ustno obrazložiti. Zavrnitev predloga babice oziroma njenega zastopnika za neposredno zaslišanje od enega od izvedencev je po mnenju ustavnega sodišča prikrajšalo pritožnico za možnost, da učinkovito preizkusi pisna izvedenska mnenja. S tem je bila bila kršena njena pravica do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnega dokaza in s tem kršena njuna pravica do enakega varstva pravic. Upravno sodišče je bilo ne glede na vse po mnenju ustavnih sodnikov dolžno zaslišati izvedenca. Ob tem pa bi po mnenju ustavnega sodišča zaradi posebne narave tega postopka tudi po uradni dolžnosti upravno sodišče moralo storiti vse za ugotovitev in zavarovanje največje koristi mladoletnih otrok. Ustavno sodišče je ob tem tudi opozorilo, da je izvedenec klinične psihologije že v pisnem mnenju navedel, da bi na vprašanje, ali je umik otrok iz travmatiziranega okolja res najboljša rešitev in edino zagotovilo njunega nadaljnjega zdravega razvoja in uspešnostne osebnostne prilagoditve, najbolj kompetentno odgovoril izvedenec s področja otroške klinične psihologije.

Glede na te kršitve je ustavno sodišče sodbo mariborskega upravnega sodišča razveljavilo in vrnilo v novo odločanje na prvo stopnjo. Upravno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku mladoletnima otrokoma tudi zagotoviti ustrezno zastopanje z zagotovitvijo kolizijskega skrbnika.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku