Martinovanja v znamenju dobre letine

Darinko Kores, 11.11.2019
Igor Napast

Pred današnjim največjim martinovanjem na Trgu Leona Štuklja v Mariboru še nekaj manjših v okolici

Ljudska slavja, ko in kjer se v prešernem družabnem vzdušju zbere mnogo ljudi, so od nekdaj priljubljena. V vinorodnih krajih s posebno radostjo proslavijo spremembo mošta v vino. Resda še mlado in malce robato, a vendarle vino, ki to uradno postane s simbolnim krstom na dan sv. Martina.

image
Igor Napast Martinovanje na poti Limbuš - Meranovo

(Stara) trta in (mlado) vino

V Sloveniji velja Maribor za najbolj vinsko mesto. Na osrednjem Trgu Leona Štuklja pa po že kar častitljivi tradiciji poteka največje martinovanje v državi. Ob rekordnih letih naj bi ga obiskalo kakih 20.000 ljudi. Večinoma domačinov, a prav take prireditve so posebno privlačne tudi za obiskovalce od drugod in torej odlična turistična priložnost. Morda še premalo izkoriščena ...

image
Naslov - VsebinaOd trsa do vina (Slovenija, 2015-2018) IzrisalUroš Šoštarič

V ponedeljek, 11. novembra od 11.11 ure naprej, se bo sredi Maribora torej mogoče sproščeno družiti med stojnicami okoliških vinarjev in gostincev ter ob zabavnem in kulturnem programu. Letos bo veselo tudi zato, ker je vinska letina obetavna - količinsko malce manjša kot lani, a še vedno nadpovprečna, zato pa z izrednimi kakovostnimi potenciali. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo vrhunska štajerska vina letnika 2019 bolj regijsko značilna, z obilo svežine in izrazito sortno aromatiko. Dobri so tudi obeti predikatov - a za preliminarno oceno teh je še prezgodaj, saj njihov mošt še ni odvrel ali pa je grozdje celo še na trsih in čaka pravšnji trenutek za trgatev. A martinovanje je tako ali tako predvsem priložnost za degustacijo mladih vin ter lanskega in starejših letnikov.

image
Igor Napast Martinovanje na poti Limbuš - Meranovo

V Limbušu bolj dinamično

Svoja martinovanja imajo navado pripraviti tudi v okoliških krajih in ob vinskih cestah. Iz praktičnih razlogov ne prav na martinovo, pač pa najbližji vikend. Tako si osrednje mariborsko in manjša okoliška ne odžirajo obiskovalcev, lokalni ponudniki pitnih in užitnih dobrot ter še česa pa se lažje predstavijo na obeh koncih.

Tako je bilo tudi ta konec tedna, ko so večja martinovanja potekala v Jarenini, Svečini in še kje. Tisto ob podpohorski vinski cesti v organizaciji Turističnega društva Limbuš je nekaj posebnega že zato, ker nima osrednjega prizorišča in zato poteka precej manj statično. Pravzaprav je nekakšen rekreativni pohod od Limbuša do univerzitetnega posestva Meranovo, ki ga je davnega leta 1822 ustanovil začetnik kmetijskega šolstva in sistematičnega vinarstva pri nas, habsburški nadvojvoda Janez (1782-1859). Ob glavni poti ali malce stran pa je še mnogo vinotočev, kak gostinski lokal, obnovljena stara preša pa še kak ponudnik česa za pod zob in na zob. Zato se množica precej razprši, večja pa je tudi izbira spremljevalne - na primer glasbene - ponudbe. V soboto so nastopili legendarni pevec Ivo Mojzer pri vinogradništvu Jaunik, ansambel Brloga pri vinogradništvu Marin in ansambel Kanoni na Meranovem.

V Limbušu so združili martinovanje in rekreativni pohod

Mošt in mlado vino z izrazitim okusom po grozdju sta sicer gladko tekoči, a dokaj zahrbtni pijači - tudi zaradi morebitnih sledov metilnega alkohola in še kakšnih primesi, ki z dozorevanjem izpuhtijo. Kljub temu na limbuškem martinovanju ni bilo opaziti omembe vrednih pijanskih izgredov. Koliko so k temu pripomogli organi javnega reda z napovedano akcijo poostrenega preverjanja udeležencev v prometu, pa lahko le ugibamo. In upamo, da bo vsaj približno brez incidentov potekalo tudi ponedeljkovo ljudsko rajanje sredi Maribora.

Plašč, gosi, vino ...
Spremembo mošta v vino so slavili že pogani, v krščanski Evropi pa je ljudsko verovanje izbralo datum: 11. novembra, ko goduje sveti Martin. Cerkev je god določila na dan njegovega pogreba leta 397 v Toursu v današnji Franciji. Umrl je zaradi mrzlice tri dni prej v kraju Candes. Rodil se je v današnjem Sombotelu na Madžarskem leta 316. Kot častnik rimske vojske naj bi bil po legendi prerezal svoj plašč in dal polovico prezeblemu beraču. Po spreobrnitvi v krščanstvo je deloval skupaj s svetim Hilarijem, ustanovil prvi samostan v Evropi in živel kot puščavnik. Ko so ga izvolili za škofa, se je skril, a naj bi ga bile izdale gosi s svojim gaganjem. Skrbel je za širjenje vere in ustanovil prvo središče za vzgojo duhovnikov. Čeprav nima neposredne zveze z vinom, je postal patron vinarjev, sodarjev, gostilničarjev, a tudi abstinentov. Pa še vojakov, konjenikov, orožarjev, kovačev, mlinarjev ter domačih živali, še posebno gosi. Med Sombotelom in francoskim Poitiersom poteka Martinova romarska pot, ki gre tudi skozi Maribor.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku