Meso in Milena Miklavčič ali pravica do izbire in izbirčnosti

Marko Crnkovič, 22.9.2019
Canstockphoto

Biftek z zelenjavno prilogo.

Na desničarskem spletnem portalu sem prebral šokantno novico, da so gumasti bonbončki padli v nemilost, ker vsebujejo želatino živalskega izvora, živali pa da niso bile halal zaklane.

Goldbären

Ah, ja. Čeprav bi Haribojeve Goldbären in podobne izdelke drugih proizvajalcev lahko zavračali tudi vegani, so se "naši" tendenciozno spravili samo na mohamedance. Ti da postajajo vedno bolj predrzni. Tudi v slovenskih osnovnih šolah namreč lahko pripadniki islama za svoje otroke zahtevajo prehrano brez svinjine.

Problem je domnevno v tem, da muslimanom ni treba posebej pojasniti te izbire. Po drugi strani pa morajo starši otrok z alergijami ali boleznimi, ki zahtevajo dieto, šoli predložiti "vsa mogoča" zdravniška potrdila.

Današnja družba nima najhujših problemov z mohamedanci. Najhujši problemi so z zaskrbljenimi, zgroženimi, glasnimi in temu primerno pametnimi ljudmi, katerih irelevantna mnenja so dandanes vroča roba na informacijskem trgu.

Problemi, ki si jih ljudje delajo - bodisi namišljene ali dejanske -, so pogosto povezani s hrano in živalmi. Zanimivo pa je, da imajo hude, prehude probleme tudi tisti, ki problemov sploh nimajo.

Mesojedci smo v večini

Tako je recimo Milena Miklavčič te dni na portalu Domovina.je (ali pa tudi.ne) napisala tirado proti veganom. Primer se mi zdi tipičen. Gospa, ki nima problemov z uživanjem mesa - tako kot tudi jaz, da ne bo pomote -, predstavlja veganski antikarnivorski aktivizem kot problem.

Mesojedci (oziroma vsejedci) smo v večini. Še naprej bodo za nas klali živali, ki jih bomo še naprej uživali tako, kot nam paše. Brez etičnih pomislekov. Ali vsaj brez takih, ki bi nas spreobrnili v vegetarijanstvo, veganstvo, antispecizem ali kak drug etični larifari. Kaj šele, da bi začeli vlamljati v živalske farme in osvobajati živali ali demonstrirati pred mesnicami in supermarketi.

Pregovorna "slastna pečenka", o kateri govori gospa Milena, mi zaradi veganov prav nič manj ne tekne. Ne pustim se motiti. Še pes ima rad mir, ko jé. Moram pa opozoriti, da mi zaradi njih ne tekne tudi prav nič bolj.

Patriarhalna distribucija hrane

Ne morem polemizirati z Mileno Miklavčič glede materialnih razmer in vzgojnih principov v družini, v kateri je zrasla. A njeno besedilo v marsičem pojasni današnji odnos ljudi do hrane in vzgoje, nad katerim se tako zgraža.

Takole piše: "Atu, ker je delal v službi in (pomagal) pri gradnji hiše, je pripadal največji kos [mesa], precej manjši (kos) mami, s sestro sva ga dobili zgolj toliko, da sva v ustih občutili njegov okus."

Tudi prav. Tako so pač živeli. Ampak moj Bog! Menda ne misli, da bi takšna patriarhalna delitev hrane - ali delitev po starosti, velikosti ali teži - morala biti še dandanes komurkoli zgled?! Ukiniti otrokom privilegij posladka? Da jih ne bi preveč razvajali? Da bi jim vcepili kaj? Zamero do staršev, ki jim ne privoščijo toliko kot sebi? Občutek pravičnosti? Občutek za meritornost? Da bodo štekali socialni slogan: "Kdor manj dela, naj manj jé!"?

Zanimivo, kajneda, kako so nekatere ljudske modrosti brez težav prestopile z vso veljavnostjo iz socializma v kapitalizem, medtem ko nekatere druge niso mogle niti približno.

Kaj pa če nismo lačni?

Milena Miklavčič še piše, da ji gredo "lasje pokonci, ko (sliši) mamice in babice: 'Ljubček, ali boš jedel to, boš ono?' Kdor je lačen, bo pojedel vse, kar dobi na krožnik!"

Čeprav je deset let starejša od mene, kolegici kolumnistki ne verjamem, da je meso kadarkoli v zgodovini socializma stalo "célo premoženje". Če ravno ne rabite pljučne pečenke (za ducat zidarjev kot Milenina mama), meso niti danes ne stane "célo premoženje".

In ker ne stane toliko - pa ne samo meso (in z dolžnim nespoštovanjem do veletrgovcev tudi druga hrana ne) -, velikanska večina ljudi ali kaj šele otrok hvala bogu danes pač ni lačnih. Zato Mileni Miklavčič zamerim. Zamerim, da širi ideologijo hrane kot ekskluzivnega vnašanja snovi za preživetje pomembnih snovi v telo.

V tem smislu niti ni bistvene razlike med njo in vegani in mohamedanci. Ker ne jemo samo zato, da bi preživeli, ampak tudi zato, ker je fajn jesti. Karkoli že. Zato pa tudi imamo pravico do izbirčnosti.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku