Najbolj pomembno orodje je zemlja

Miša Pušenjak, 24.1.2019
Profimedia

Potem ko je skoraj ena cela generacija pozabila, kako pravzaprav vrtnariti, nekateri sramežljivo razmišljajo o novem vrtu. In sveži, dišeči, zdravilnih učinkovin polni zelenjavi.

Novo leto je tudi čas prihodnosti. Mogoče pa kdo od vas razmišlja o tem, da bi začel vrtnariti na svojem vrtu. Kar nekaj časa je v Sloveniji veljalo, da se vrtnarjenje ne splača, zato so mnogi vrt opustili, brez zelenjavnega vrta pa je tudi zelo veliko novih domov in hiš. Predvsem pa je skoraj ena cela generacija pozabila, kako pravzaprav vrtnariti. Zdaj si mnogi spet želijo pridelovati domačo zelenjavo, a se malo bojijo. Nikar. Vrtnarjenje je zelo zabavna, zanimiva, sproščujoča in uporabna dejavnost. Samo komplicirati ne smete preveč in pripravljeni bodite tudi na napake. Vedno, ko se učimo, jih delamo.

image
Profimedia Po barvi in otipu je nemogoče vedeti, ali je v zemlji dovolj hranil za vrtnine.

Nasveti s tisočih strani

Slovenci smo umetniki pri ustvarjanju različnih trditev, ki so zrasle nekje v oblakih in ne na trdnih temeljih zdrave kmečke pameti. Zelo veliko "resnic" se v zadnjih letih pojavlja prav v vrtnarjenju. Zato je moj prvi nasvet, ne berite različnih vrtnarskih forumov, vsaj na začetku ne. Kasneje boste imeli dovolj izkušenj in boste lahko ločili zrno od plev. Če nimate več mame ali babice, poiščite kakšno starejšo sosedo, teto, prijateljico, sodelavko …, ki ima svoj vrt že nekaj let in pri njih iščite izkušnje, nasvete. Ne poslušajte petih, desetih različnih ljudi, ker ima vsaj svoj način vrtnarjenja in kombinacije pogosto niso uspešne. Ne nasedajte številnim reklamam, promocijskim člankom in zapisom, ki vedno govorijo o samo enem izdelku, ki bo rešil vse težave. Glede na zapise in nasvete, ki jih berem po spletu, se mi zdi to zelo pomembno. Več poti vodi do pridelave zdrave domače zelenjave, a kombiniranje različnih se le redko kdaj izide. Zato se držite ene ravne črte, dokler si ne pridobite izkušenj. Potem lahko mirno na številne načine iščete dodatne enostavnejše rešitve. Ob zavedanju, da je zdrava, živa zemlja prvi in edini pogoj, da bo na vrtu vse uspevalo tako, kot si želite.

Kje naj bo zeleni raj

Začnemo s tem, da zelenjavni vrt umestimo v prostor, torej na našo parcelo. Pri tem morate vedeti nekaj stvari. Vse, prav vse vrtnine potrebujejo sonce, ki jim daje energijo in odpornost. Zato ni alternative, nekaj bo zraslo tudi v senci, saj že bo … in podobno. Vse vrtnine bodo imele v senci več težav z glivicami, bakterijami pa tudi njihov okus ne bo takšen, kot bi si želeli. Zato je treba iskati sončno, ne nam najbolj ugodno lego. Sonce mora sijati na vaš vrt spomladi in jeseni vsaj pol dneva. Ja, spomladi in jeseni je najbolj pomembno, koliko sonca bo doseglo vaše vrtnine.

image
Profimedia Ne berite vrtnarskih forumov.

Svetujem, da vrt ni daleč od kuhinjskih vrat. To je seveda težje uresničiti. Gre za to, da iz službe pridemo domov utrujeni, zbiti, pregreti in se nam preprosto ne ljubi na vrt po sveže začimbe, peteršilj. Hitro nas premamijo umetne arome, različni praški iz trgovine, ki najpogosteje vsebujejo tudi ojačevalce okusov, ki potem uničijo naše brbončice in nam vzamejo veselje do domače, zdrave, sveže hrane. Predvsem vsi, ki imate otroke, ne navadite njihovih brbončic na te umetne začimbe. Zato naj bo vrt čim bližje. Preverite tudi -, to je najlažje narediti zdaj, pozimi -, kje na vašem vrtu zastaja voda. Nobena vrtnina ne zna plavati. Tam, kjer pogosto stoji voda, vrt ne bo uspeval.

Vrt je najbolje preorati, prekopati jeseni

Zdaj je seveda prepozno, a to vseeno velja. Potem se čez zimo zemlja usede in lahko spomladi zelo hitro pričnete delo. Ko boste prekopavali (najverjetneje) travinje, zelenico, naj bo zemlja dovolj osušena. To je nujno, da ne boste že v začetku rušili strukture zemlje. Preorano zemljo nato pustite vsaj 14 dni počivati. V tem času lahko vzamete njen vzorec in ga daste v analizo. Le tako boste vedeli, kaj je v vaši zemlji, kako gnojiti. Verjemite mi, po barvi in otipu je nemogoče vedeti, ali je v zemlji dovolj hranil za vrtnine. Vzorec boste najbolj pravilno vzeli s sondo, posoja jo večina laboratorijev, ki delajo analizo, cena je 15 do 30 evrov. Vzorec vzamemo enakomerno po vsej površini in v globino obdelave zemlje - lopate ali freze, to je nekje okoli 25 centimetrov. Šele potem razmišljajte o tem, ali bo potrebno apnenje, kako in koliko gnojiti in podobno.

Začetek začetka je zeleno gnojenje

Zelo priporočam in svetujem, da pred pridelavo vrtnin posejete najprej rastline za zeleni podor. Najboljša pionirska rastlina je bela gorjušica, vendar potem vsaj v tekočem letu na vrt ne sadite ali sejte križnic. Če je vaša ljubezen do zelja, cvetače, brokolija in rukole velika, potem posejte mešanico rastlin. Med njimi naj bo približno tretjina gorjušice in oljne redkve, potem pa ajda, facelija, sončnice, tudi kakšna kapucinka pa lan, gizotija, grašica, krmni grah, grašica. Semen vseh najbrž ne boste našli, naredite si pač mešanico tega, kar je pri roki. Ko se vam zdi, da je mešanica že dovolj visoka, gosta in zelena, najkasneje pa, ko se prične tvoriti seme, vse skupaj pokosite in zadelajte v zemljo. To traja navadno okoli dva meseca. Potem lahko brez težav pridelujete vrtnine, ki jih želite imeti na vrtu.

image
Matic Sever Urejen vrt ne razveseljuje samo ljudi.

Oblikovanje trajnih gredic

Še nečesa se je smiselno zavedati že na začetku: zemlja je absolutno najbolj pomembno orodje, s katerim delate na vrtu. Lastnosti zemlje opisujemo z več dejavniki, med njimi je tudi struktura zemlje. Ta nam pove, iz kakšnih koščkov, delčkov so sestavljeni minerali pod mikroskopom. Ugodna struktura pomeni, da je v zemlji razmerje med zrakom in vodo ustrezno, da se zemlja ne skorji, ne seseda, zbija. To strukturo ustvarjajo rastline s svojimi močnimi, globokimi koreninami in izločanjem posebnih snovi (gorjušica, meliorativna redkev, oljna redkev, detelje, metuljnice), tu so še organska snov, humus in mikroorganizmi. Zato sem svetovala, da po preoravanju ledine najprej posejejo meliorativne rastline.

Kolobar težav ne zdravi, jih samo preprečuje

Strukturo rušimo s slabim, ozkim kolobarjem, predvsem pa s hojo po zemlji. Nikoli ne stopimo na gredico, če to ni nujno potrebno. Posebej je treba paziti, da po gredi ne hodimo, ko je zemlja premokra ali presuha. Premokra je, ko se oprijema obutve, presuha pa, ko se praši pri obdelavi. Da boste lahko kljub temu pridelek vedno pobirali, naj bo zima, poletje, pomlad ali jesen, dež, vroče, suho, zamrznjeno, zasneženo, je treba imeti na vrtu stalne poti, ne pa samo zasilne, ki se vsako leto zamaknejo malo levo ali desno. Svetujem, da so na vrtu vse gredice stalne, široke največ 120 centimetrov. Tako lahko na gredo vedno sežete z ene ali druge strani in ne bo treba vedno znova razmišljati, kam kaj posaditi in posejati, da bo spravilo mogoče v vsakem vremenu.

Kolobar in gnojenje
Oboje je izredno pomembno, da bo ostal vaš vrt rodoviten ne le za vas, temveč tudi za vaše potomce. Zdaj je še čas, preberite kakšno literaturo, knjigo, revije, kako zasnovati ustrezen kolobar, predvsem pa tudi, kako se lotiti gnojenja na vrtu. Ko začenjate na novo, je to najlažje. Zapomnite si, da z napačnim gnojenjem hitro pokvarite zemljo za dolgo časa. Kolobar je obveza, ki preprečuje težave, jih pa ne zdravi.
Še veliko bi lahko napisali, a druge stvari, kot so dobro, zdravo seme, kvalitetne sadike, izbira sort, bomo prinesli v naslednjih člankih. Vse je pomembno, a verjemite mi, največ napak naredimo na vrtu zato, ker iščemo najbolj zgodnje, najvišje pridelke. Običajno prva leta na vrtu ni težav, v želji po več in več in s potrošniškim načinom razmišljanja pa si jih v nekaj letih pričnemo povzročati veliko. Zato je osnova dela na vrtu zdrava kmečka pamet in sprotno učenje iz napak. Vedno boste pridelali dovolj zase in za svojo družino, zato naj bo vaša želja zdrav, ne pa visok pridelek.
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku