O, lastovka, kje živiš pozimi?

Glorija Lorenci, 19.10.2018
REUTERS

Vsako leto samo na območju Sredozemlja ubijejo 25 milijonov ptic selivk. Slovenija je veljala za nekakšno oazo, kjer so bile varne, vendar ni več tako.

V začetku oktobra je iz našega domačega hleva odšla na pot že druga lastovičja postava. Kar pomnim, in govorim o desetletjih, so kmečke lastovke švigale pod hlevskim stropom na domačiji, a nikoli se niso odločile zgraditi gnezda. "Strop je prenizek," se je ponujala razlaga. Potem pa se je v letošnjem avgustu zgodil čudež; v nekaj dneh je bilo na prečni tram pripeto gnezdo in svilnat par kmečkih lastovk je začel valiti. Najprej je bilo treba zdresirati mačka, ki je gojil v hlevu uspešen lov na miši, da tam ni več dobrodošel. Nekajkrat smo ga "krstili" z otroško vodno pištolo in že se je hlevu največkrat na daleč izognil.

Varujmo ptice
DOPPS poziva, da pomagamo pticam, da bo njihova selitvena pot na jug čim bolj varna. Sume nezakonitega lova in ubijanja ptic lahko ljudje sporočijo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po telefonu 041 712 796.

Z izjemo noči. Konj se ni obremenjeval s tem, da mu nad in med ušesi nenehno kroži aviacija, četudi zna na terenu strahopetno zbezljati, ko sfrči vrabec iz trave.

image
Glorija Lorenci Prva hlevska postava.

Prvi poleti prve peterice so bili okorni, predvsem pa smo ugotovili, da je v hlevu premalo pristajališč za letalske začetnike, ki so nerodno padali po tleh, ker se niso znali oprijeti tramov. Zbijem skupaj ozki deski, eno dolgo, drugo kratko, problem rešen. Dokler sosed ne reče: "Čuj, zakaj imate tako velik križ v štali?" Nekaj zamomljam v pojasnitev. Ker je danes bolj normalno, da kličeš svoj avto po imenu, kot da zbijaš pristajališča za ptiče ali hraniš potepuške mačke, na primer. Še nekaj dni se je ves zarod ob večerih vračal v hlev, potem pa izginil. In ko smo jim ravno rekli adijo in na svidenje prihodnje leto, zdrgnili tla, kamor je nenehno padal prebavljen mrčes, se je presenetljivo začela nova septembrska valitev. Ne bo jim uspelo, smo prerokovali. A dva od treh mladičev sta preživela - zaradi skoraj poletnega septembra? -, bila uspešno speljana iz gnezda in po najbolj optimističnem scenariju sta pravkar na poti v Afriko.

Tudi Slovenija ni oaza

Naše kmečke lastovke se vse od septembra preko Italije, Sredozemskega morja, Alžirije in saharske puščave selijo v svoja prezimovališča v državah osrednje Afrike. Več tisoč kilometrov dolgo pot opravijo v nekaj tednih. Predvsem na poti čez Sredozemlje in puščavo jih nešteto omaga in pogine. A izbire nimajo: hranijo se pretežno z letečim mrčesom, ki ga čez zimo ni.

Za mnoge ptice selivke se pot konča v mrežah, pasteh in na limanicah. "Slovenija je veljala za nekakšno oazo, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem, sploh če se primerjamo z Italijo ali balkanskimi državami," pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). "A v zadnjih nekaj mesecih (v sklopu projekta Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti) ugotavljamo, da žal ni tako. Kriminala nad pticami je v Sloveniji precej več, kot smo verjeli doslej. Predvsem je precej lova na ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah in nadaljnjo preprodajo na italijanski črni trg, veliko je lova na ujede s pastmi in nezakonitega streljanja, pri čemer so žrtve zelo pogosto ribojede vrste ptic. Na osnovi zdajšnjega poznavanja problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 8500 do 46.500 ptic."

image
Ray Hennessy Zakrile so nebo.

Vsako leto se na velike razdalje poda nekaj milijard ptic po vsem svetu - od najmanjših, kolibrijev, do največjih, jastrebov, gosi, belih štorkelj, žerjavov. Navsezadnje so ptice med vsemi vretenčarji najbolj mobilna skupina za premagovanje velikih razdalj. Več kot 90 odstotkov evropskih ptic selivk - ki se selijo po štirih selitvenih poteh - odleti na prezimovališča v Afriki, selivkam na kratke razdalje zadošča Sredozemlje, redke se odpravijo v Azijo, takšen je denimo naš mali muhar, ki odhaja v Indijo in Pakistan. Slovenija leži na križišču kar treh selitvenih poti in dana nam je priložnost, da občudujemo spektakel narave.

Ve, kam, in ve, kdaj

Ena največjih ugank živalskega sveta je od nekdaj bila, kako je mogoče, da ptice na velikih razdaljah med gnezdiščem in prezimovališčem ne zgrešijo poti. Znanosti je uspelo odstreti številne tančice, a ne vseh. Dognano je, da si ptice pomagajo s prirojenim in pridobljenim znanjem. Učenje staršev ima pomembno vlogo. A kukavičji starši, vemo, ne vzgajajo svojih mladičev, ker jajca podtaknejo v tuja gnezda. Kako je torej mogoče, da mlada kukavica najde svoje prezimovališče, čeprav tam še nikoli ni bila? Lahko pomeni le eno - da ima v svojem genskem zapisu navigacijsko znanje, ki ga je podedovala od staršev. Ve, kako daleč, ve, kam se seliti. In notranja ura ji pove, kdaj.

Vsako leto se na pot odpravi 10 milijard ptic.

Selivkam kot kompas služijo sonce in - za nočne selivke - luna ter položaj zvezd, predvsem severnice. Ptice zaznavajo tudi polarizirano svetlobo, zato lahko letijo celo takrat, ko oblaki skrivajo sonce, pravijo znanstveniki. Nekatere ptice vključijo v navigacijo še uporabo zemeljskega magnetizma. Odrasle ptice znajo pri selitvi uporabiti tudi podatke, ki so jih zbrale na prejšnjih selitvah, zato ni čudno, da selitvene skupine vodijo najstarejše in najbolj izkušene ptice. Podnevi izrabijo vse vidne, topografsko razpoznavne lastnosti, ponoči si pomagajo z zapletenimi, priučenimi astronomskimi dejavniki.

Vsako leto, predvidevajo, se v svetu na selitveno pot - v toplejše kraje in spomladi domov - odpravi okoli deset milijard ptic. Načini selitev so raznovrstni, marsikdaj zapleteni: pri nekaterih vrstah se seli le del populacije, odvisno od vremena in razpoložljive hrane. Taščice denimo se od nas odselijo, a tega ne opazimo, ker pridejo na njihovo mesto taščice, ki priletijo s severa. Prihaja tudi do ločenih selitev - o njih govorimo takrat, ko se odseli le en spol - na Švedskem na primer, so ugotovili znanstveniki, se odselijo le samice ščinkavke, samci ostanejo. Lahko se preselijo denimo samo mladiči.

Selitev ptic je prevzemala ljudi od nekdaj. Prvi zapis o označevanju ptic, da bi dognali njihovo selitveno pot, sega daleč nazaj, v 13. stoletje, v Grčiji. Ohranjen je zapis o lastovki, ki so ji na nogo privezali listič z napisom "O, lastovka, kje živiš pozimi?". Naslednjo pomlad se je ptica vrnila z odgovorom: "V Aziji, v Petrosovi hiši." Zapis najverjetneje ne temelji na resničnem dogodku, govori pa o tem, da so hoteli že takrat o selitvah ptic vedeti čim več.

Italijani najslabši v EU

Silno težko je varstvo ptic selivk, saj se mora zanj povezati veliko držav. Sistematično in barbarsko pobijanje je že dolga leta stalnica selitvenih popotovanj, ki potekajo dvakrat v letu. Okrog 25 milijonov ptic je ubitih samo v mediteranski regiji, kaže študija, ki so jo opravili v BirdLife International, mednarodni naravovarstveni organizaciji, ki deluje na področju zaščite ptic in njihovih habitatov. Skozi mrežo partnerskih organizacij je BirdLife International prisoten v več kot sto državah na vseh celinah. Slovenski partner BirdLife international je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Najnevarnejša država za ptice je Egipt, saj pobijejo letno 5,7 milijona ptic selivk, povsem blizu Egiptu je Italija, kjer jih vsako leto izgine 5,6 milijona. Sledi Sirija s 3,9 milijona, Libanon z 2,6 milijona, Ciper z 2,3 milijona, Grčija z 0,7 milijona, Francija z 0,5 milijona, Hrvaška z 0,5 milijona, Libija z 0,5 milijona, Albanija z 0,3 milijona pobitih ptic, 1,2 milijona jih pobijejo v drugih državah tega območja. Več kot 20 milijonov ilegalno pobitih ptic je ptic pevk. Najbolj prizadete so populacije ščinkavca, črnoglavke, prepelice, cikovta ter laškega in poljskega škrjanca.

image
Dopps Žrtve nezakonitega lova s strelnim orožjem so pogosto ribojede vrste ptic – največkrat sive čaplje.

Italija je med vsemi državami EU najslabši primer nezakonitega lova na ptice. Od 348 vrst ptic, ki se redno pojavljajo v tej državi, jih je 43 odstotkov ilegalno ubitih v velikem številu, piše LifeBird International v svoji publikaciji The Killing (Ubijanje). Država ima dolgo zgodovino lova in nezakonitega ubijanja ptic za hrano, pa tudi streljanja ptic kar tako, "za rekreacijo". Kljub zakonodaji, ki ureja lov na ptice, je zlasti v provinci Brescia, v delti reke Pad in na Sardiniji lovno brezvladje, nezakonito ubijanje ptic pa je nasploh zelo razširjena dejavnost v vsej Italiji, saj jih restavracije in drugi zasebni trgovci odkupujejo po visokih cenah in jih ponujajo kot kulinarični presežek.

Ima mojih sedem mladičev kmečke lastovke dobre možnosti, da se spomladi vrnejo domov? Če so si še pred selitvijo nabrali dovolj maščobnih zalog, če jim je vreme naklonjeno, če bodo znali mimo pasti in limanic, če se bodo izognili šibram, če bo v njihovih prezimovališčih dovolj hrane, da si opomorejo ... No, jaz jih pričakujem.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku