(FOTO) "Okrešelj zapira svoja vrata, vidimo se ob lepih vikendih." Nekaj dni po tem sporočilu koča pogorela do tal
Planinsko društvo Celje Matica je zaradi požara ostalo še brez drugega planinskega doma v zadnjih dveh letih.
Planinsko društvo Celje Matica je doletela nova tragedija, v dveh letih je ostala še brez drugega svojega planinskega doma oziroma koče, s katerim je upravljala. Predsednik PD Franc Povše nam je povedal, da je Frischaufov dom na Okrešlju v Logarski dolini, ki se nahaja v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, zgorel v celoti, najverjetneje v sredo. Na pogorel dom, ki je stal na 1396 metrih metrih nadmorske višine, in od katerega so ostale le gole stene, so jih opozorili planinci, ki so slikali ostanke pogorele koče in jih začeli pošiljati okoli. "Prostore koče smo pred letošnjo sezono v celoti prenovili. Nove so bile sobe, sanitarije, kuhinja, pred dvema letoma je koča, priljubljeno zbirališče planincev v Logarski dolini, dobila novo streho," je pojasnjeval pretreseni Povše, ki si je skupaj s svojimi kolegi včeraj odpravil do koče, ki je vrata sicer zaprla konec oktobra.
Vrata doma bodo zaprta precelj dlje, kot so načrtovali
Ob tem pa so svojim zvestim dolgoletnim obiskovalcem tako iz Slovenije kot iz tujine še v ponedeljek, 3. novembra, na facebook strani priljubljene koče zapisali: "Okrešelj danes zapira svoja vrata, vidimo se ob lepih vikendih." A žalostni dogodki kažejo, da bodo vrata doma zaprta požara precej dlje, kot so načrtovali.
S celjske policije so ob tem zapisali, da bodo danes opravili ogled kraja požara in po opravljenem ogledu in zbranih obvestilih o vzrokih za nastanek ogljenih zubljev obvestili javnost.
Dom na Okrešlju so na tem mestu postavili leta 1912
Frischaufov dom je sicer stal na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenovan je po dr. Johannesu Frischaufu, raziskovalcu Kamniških Alp. Prvotno kočo, ki jo je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, je leta 1907 odnesel plaz. 2. avgusta 1908 je bila zgrajena nova. 21. septembra 1991 so odprli nov povečan in obnovljen dom, le tega so pred letošnjo sezono obnovili. Koča je bila zmerno ogrevana tudi pozimi. Planincem so ponudili raznovrstno hrano in pijačo. Koča je bila primerno opremljena (dve predavalnici - 20 do 30 ljudi) za izvedbo raznih tečajev, šol v naravi (pozimi in poleti), ipd. Prav tako so vsako leto organizirali kresovanje za 1. maj, mašo - Marijino vnebovzetje, kresno noč, kostanjev piknik in silvestrovanje.
Kakšni bodo nadaljnji koraki bodo v PD Celje Matica dorekli konec tedna, saj so bili včeraj še v šoku po tragediji, ki jih je doletela. To je namreč že drugi planinski dom, ki jim je pogorel do tal v zadnjih dveh letih.
Policija prekinila ogled
Policija je sredi petkovega dopoldneva zaradi izjemno slabih vremenskih razmer na Okrešlju prekinila ogled kraja požara.
V priljubljeni planinski postojanki, Kocbekovem domu na planini Korošica, je namreč 21. oktobra 2017 zagorelo zaradi malomarnosti obiskovalke doma, ki je petrolej v zimski sobi, kjer je bivala s sinovoma, zamenjala za vodo. V požaru je tedaj nastalo za okoli 300.000 evrov škode.
Fotodinamična terapija učinkovita pri odstranjevanju predstopnje kožnega raka
Aktinične keratoze so rdeče rumena, luskasta in hrapava kožna žarišča. Najpogosteje pojavijo pri ljudeh srednjih let s svetlejšo poltjo in tistih, ki so zaradi dela ali drugih aktivnosti na prostem bolj izpostavljeni sončni svetlobi. Najbolj ogroženi deli telesa so seveda obraz, vrat, ušesa, hrbet, hrbtišča rok in plešasti del lasišča.
S svetlobo v tarčne celice
Gre za predrakave spremembe, ki se v 10 do 15 odstotkih primerov lahko razvijejo tudi v ploščatocelični karcinom. Bazalnocelični karcinom pa je najpogostejša vrsta nemelanomskega kožnega raka, ki je v večini primerov le lokalno invaziven in nima oddaljenih zasevkov. Spoznamo ga po površinsko hrapavih ali drobno luščečih se rdečkastih ploščah ostre omejitve, rdečkastih izboklinah na koži s sijočim bisernim robom in v obliki rane, ki se ne celi ali je pokrita s tanko krasto, ki se počasi veča. Vse to so spremembe, opozarjajo dermatologi, na katere moramo biti pozorni, ker nezdravljene lahko napredujejo, motijo pa nas tudi zato, ker so opazne in neestetske. Pri njihovem zdravljenju se v dermatologiji vse bolj uspešno uporablja fotodinamična metoda, ki je zasnovana na kombinaciji uporabe na svetlobo občutljive snovi - fotosenzibilizatorja, ki se ciljano veže v okvarjenih kožnih celicah in obsevanja z vidno rdečo svetlobo. Slednje povzroči nastanek vnetne reakcije v koži, kar posledično uniči bolezensko spremenjene celice. Temu sledi proces celjenja in obnavljanja kože, ki poleg odstranitve neželenih sprememb povzroči tudi pomladitev kože.
Prisotna že desetletje
Pri nas se fotodinamično zdravljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah izvaja od leta 2009. Pri terapiji se uporablja predvsem rdeča svetloba, ker ta prodre v kožo dovolj globoko, da doseže plasti, kjer nastajajo bolezenske spremembe, ki jih želimo zdraviti. Po zdravljenju bolne celice odmrejo in razpadejo.
Z omenjeno terapijo lahko polja aktiničnih keratoz odpravimo tudi, ko s prostim očesom spremembe na koži še niso vidne, in ob morebitnih ponovitvah bolezni, poudarjajo dermatologi, pa tudi površinsko rastoči bazalnocelični karcinom, ki se običajno kaže v obliki ostro omejenih tankih rdečkastih plošč hrapave površine in morbus bownovo bolezen. To je oblika povsem površinskega kožnega raka, ki se kaže z ostro omejenim luskastim žariščem in je videti kot vnetje na mestih, kjer sicer ni izrazitejših od sonca povzročenih sprememb. Zdravljenje slednjih je najpogosteje še vedno kirurško. V zadnjih letih se je uporaba fotodinamične terapije razširila na druge bolezni kože in področje pomlajevanja. Pri slednji gre za "inteligentno" tehnologijo, ki ciljano odstrani nevarne spremembe in hkrati izboljša videz kože.
Kot rečeno, je fotodinamično zdravljenje za nekatere boleče. Zato lahko pacientom po potrebi zdravniki ponudijo zdravilo za lajšanje bolečin v obliki tablet, na določenih predelih učinkovito analgezijo zagotovijo z lokalno anestezijo ter med postopkom uporabijo kratke prekinitve in hlajenja s hladnim pršilom. Topikalna anestezija ni učinkovita. V primeru zdravljenja rakavih sprememb je postopek praviloma le blago boleč ali neboleč.
Le nepomembni stranski učinki
Fotodinamična terapija lahko v nekaterih primerih nadomesti kirurški izrez, če se bolezen razvije na mestih, ki so za celjenje neugodna, na prstih ali hrbtiščih rok, nad kostnim delom sprednjih goleni ali obraza, ali bi izrez zaradi večjega števila žarišč ali obsežnosti prizadete površine iznakazil bolnika. Seveda pa o izbiri zdravljenja, ki je najbolj primerno za posameznega bolnika, vedno odloča zdravnik, ki pozna vse njihove prednosti in omejitve.
Za izvedbo posega je potrebna nekajurna predpriprava v medicinski ustanovi, obsevanje z vidno svetlobo pa praviloma traja do 30 minut. Kot poudarjajo dermatologi, je uspešnost uničenja novotvorb odvisna od zadostne koncentracije fotosenzibilizatorja v tumorskem tkivu in zadostnega prodiranja svetlobe ustrezne valovne dolžine v globino ter seveda kakovost fotosenzibilizatorja. Pomembno je še, da v primerjavi s klasičnimi metodami zdravljenja raka fotodinamična terapija povzroči le razmeroma nepomembne stranske učinke, ki so le prehodnega značaja. Najpogostejša težava so pekoče bolečine med obsevanjem, ki se hitro zmanjšajo po zaključku, in vnetna reakcija, ki se umiri v nekaj dneh. Koža obsevanega predela se v tednu ali dveh izlušči, bolnik pa ob tem lahko občuti zbadanje ali srbenje. Redkeje, v primeru močnejše okvare kože zaradi sonca pred posegom, je oteklina bolj izrazita, lahko se pojavijo mehurčki, rosenje, izjemoma prehodno sterilne gnojne bunčice, ki so pogostejše po zdravljenju aken. Izbruh herpes simpleksa je možen, vendar redek. Enaka izjema so brazgotine, ki so običajno predvsem posledica močnega praskanja kože med celjenjem. Terapija na obrazu daje tudi lepe estetske učinke, ker je po posegu manj neželenih lisastih pigmentacij in koža deluje svetlejša ter sveža.
S fotodinamično terapijo učinkovito odstranijo predstopnje kožnega raka, od sonca poškodovane celice kože, ki so očem vidne, in tudi tiste, ki so tako majhne, da jih še ne opazimo. Hkrati se med postopkom v koži tvori kolagen, ki poskrbi, da drobne gubice izginejo, izboljša se tonus, pigmentne lise pobledijo, terapijo lahko uporabimo celo za zdravljenje aken.
(RECEPT) Jajčevci v sojini omaki
Za pripravo potrebujemo:
3 srednje veliki jajčevci
5 žlic olja
5 strokov česna
5 malih žličk sladkorja
5 jušnih žlic sojine omake
3 jušne žlice riževega kisa
1 mlada čebula
Priprava:
Jajčevce dobro operemo in posušimo ter narežemo na debelejše trakove ali večje kocke. Maščobo segrejemo in po obrokih pečemo jajčevce, da dobijo zlatorjavo barvo. Pečene jajčevce damo na papirnat prtič, da odteče odvečna maščoba, potem jih premestimo v skledo. Maščobi, v kateri so se pekli jajčevci, dodamo sojino omako, stisnjen ali drobno sesekljan česen, sladkor in kis ter pustimo, da vse skupaj zavre. V posodo vrnemo pečene kose jajčevcev in previdno mešamo, da vpijejo omako. Preden jajčevce postrežemo, jih potresemo z na tanko narezano mlado čebulo. Postrežemo kot solato ali kot dodatek mesnim jedem. Lahko jih pripravimo tudi dan ali dva prej in postrežemo hladne ali sobne temperature. Količino sladkorja, sojine omake in kisa prilagajamo svojemu okusu.
