Oljčno olje: Koliko cena narekuje kakovost?

Sanja Verovnik, 10.9.2019
Osebni Arhiv

Visok odstotek ljudi še vedno ne loči dobrega olja od slabega, ugotavlja eden najbolj priznanih slovenskih oljkarjev Miran Adamič.

Oljkarstvo je v slovenski Istri po pozebah sredi 20. stoletja skoraj izginilo, šele v osemdesetih letih ga je začela peščica navdušencev znova obujati. V devetdesetih letih se jim je na posestvu Ronkaldo na Baredih nad Izolo pridružil tudi Miran Adamič, za katerega so bile oljke tako kot za večino pridelovalcev v slovenski Istri sprva hobi. Po dobrih dveh desetletjih so olja znamke Ronkaldo med najbolj prepoznavnimi in priznanimi v Sloveniji, redno dobivajo medalje in priznanja na mednarodnih ocenjevanjih, Miran Adamič pa je med drugim predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije in zato pravi sogovornik za vse, kar nas je zanimalo o oljčnem olju.

image
Shutterstock

Odločil se je posaditi oljke

Na vprašanje, kako ga je pot ponesla med oljčnike, Adamič pojasni: "Sem mestni otrok, rodil sem se v Izoli in odraščal v bloku, a sem si želel delati na zemlji, in tako sem leta 1984 prvič prišel sem, na Ronkaldo, kot se imenuje območje, kjer so zdaj moji oljčniki. Takrat je bila to divjina, polna robidovja, akacij in trsja, povsem drugačno območje kot zdaj."

Priznanje za istrsko belico
Na letošnjem ocenjevanju oljčnih olj v italijanski Veroni, kjer vsako leto kakšno visoko priznanje gre tudi slovenskim oljkarjem, je letos veliko plaketo v kategoriji blago sadežnih oljčnih olj prejel prav Miran Adamič s kmetije Ronkaldo na Baredih za istrsko belico.

Sprva je poskušal z vsem mogočim od krompirja do pšenice, a se je izkazalo, da je ta lokacija po zemlji in legi, ki jo ima, idealna za oljke ali trte. Rekel si je, da je trta prezahtevna, zato se je sredi devetdesetih let odločil, da bo posadil oljke. "O njih nisem vedel ničesar, a so mi rekli, da so oljke povsem preprosta stvar in da z njimi ni skoraj nobenega dela ... No, po vseh teh letih in izkušnjah, ki jih imam, se je izkazalo ravno nasprotno," se spominja začetkov sogovornik.

Trud pomeni razliko

Seveda je mogoče tudi povsem preprosto: oljko posadiš, pustiš, da obrodi, in pobereš. A če želiš pridelati kakovostno olje, ne gre tako. Trud, ki ga vložiš, pomeni tisto razliko, poudari Adamič. "Imam dobra dva hektarja oljčnikov, nisem med največjimi in nisem med najmanjšimi, med slovenskimi oljkarji sem nekje na 60. mestu. Povsem natančnega podatka, koliko oljkarjev je v Sloveniji, niti nimamo, saj ima tukaj v naših krajih že praktično vsakdo ob hiši nekaj dreves. Ocenjujemo pa, da je v Sloveniji z oljkami posajenih 2300 hektarjev površin, kar pomeni, da je oljka druga najbolj razširjena sadna vrsta v Sloveniji, več je le jablan."

image
Profimedia

Oljčniki na več lokacijah

In kakšno je stanje v slovenskem oljkarstvu na splošno, ga vprašamo. "V Sloveniji nam konfiguracija terena ne omogoča velikih nasadov, kakršne imajo na primer v hrvaški Istri. Ni lokacije, kjer bi bilo mogoče v kosu zasaditi pet ali šest hektarjev oljk, vsi imamo koščke, jaz imam denimo svoje oljčnike na treh lokacijah. To seveda s sabo prinese precej težav, na tako razdrobljenih terenih je denimo težko oziroma zelo drago urediti namakalni sistem," opozarja Miran Adamič. A kljub temu so slovenska olja bolj priznana in prepoznavna.

Oljčnega olja ne smemo segrevati - mit ali resnica?
Erika Bešter z Inštituta za oljkarstvo je v svoji doktorski disertaciji raziskovala prav to, stabilnost oljčnega olja pri segrevanju. Izkazalo se je, da je oljčno olje primerno tako za kuhanje kot za cvrtje. Seveda se ga ne sme segreti preveč, pravi Miran Adamič, čez točko dimljenja, ki pa je pri oljčnem olju med najvišjimi. Jasno je, da v termično obdelanem olju ne bo več vseh tistih blagodejnih učinkovin, ki so v ekstra deviškem olju. "Zadržki do cvrtja v oljčnem olju verjetno izvirajo iz neke druge raziskave, pri kateri se je izkazalo, da določene arome v oljčnem olju ob segrevanju postanejo izrazitejše, kar je za nekatere ljudi moteče. A pri tem gre za okus posameznika. Vsekakor pa vam lahko zagotovim, da so ribe, ocvrte na oljčnem olju, nekaj povsem drugega, kot če uporabimo kakšno drugo rastlinsko olje," razmišlja sogovornik.

Višja cena, višja kakovost?

Na trgu je mogoče kupiti različna oljčna olja, različne so tudi cene. Ali cena narekuje kakovost? Miran Adamič pravi, da lahko z lepo embalažo in zgodbo tudi slabo vsebino prodaš po zelo visoki ceni, ki je po drugi strani nima nekdo z dobrim oljem, a slabšo spretnostjo pri trženju. "Kljub vsej promociji in medijskih zapisih, kaj so kakovostna oljčna olja in kako jih prepoznati, neverjetno visok odstotek ljudi še vedno ne loči dobrega olja od slabega," opozarja oljkar. "Zagotovo ne boste zgrešili z nakupom olja, ki nosi zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre. Prepoznate ga po oznaki na embalaži in serijski številki na vratu steklenice."

Kaj vpliva na pikantnost olja?
Na to po besedah Mirana Adamiča vpliva predvsem sorta oljk, nekatere dajejo pikantnejša, bolj intenzivna olja, druge bolj blaga: "V manjši meri na intenzivnost olja vplivata tudi lega in sestava tal, najpomembnejši dejavnik pa je vendarle sorta oljke. Zaščitena označba porekla za olja v slovenski Istri določa, da morajo vsebovati vsaj 30 odstotkov istrske belice, avtohtone sorte, katere značilnost sta grenkoba in pikantnost. Prav to daje istrskim oljem njihovo značilno noto."
Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku