Padci pri starejših: Z redno telesno aktivnostjo lahko zmanjšamo možnost poškodb

Urška Kereži, 14.11.2019
Janko Rath

Padci povzročijo 80 odstotkov vseh poškodb pri starejših in so najpogostejši vzrok za napotitev v bolnišnico. Težave so težje kot pri mladih in se tudi slabše zdravijo.

Nedvomno se bodo tudi letos z močnejšim mrazom in še posebno prvim naletom snega, tako kot že vrsto let, čakalnice na urgentnih blokih po Sloveniji ponovno napolnile s poškodovanci, ki jim poledenelo cestišče, pločniki ali stopnice niso prizanesli. Med njimi bo prav gotovo največ starejših, ki zaradi slabše koordinacije, počasnejše refleksne obrambe, okornosti zaradi pridobljenih obrab gibalnega sistema in nemalokrat tudi povečane telesne teže najpogosteje podležejo padcu. A slednji niso edini izziv, ki ju prinaša gibanje na prostem v hladnejših mesecih. O tej in drugih morebitnih nevarnostih, kako se jim uspešno izognemo ter kako pomembna sta strokovna obravnava in rehabilitacija ob odpravljanju posledic, smo govorili s fizioterapevtko Tanjo Lončarič iz Remediosa.

Morda poznate statistiko, za koliko odstotkov v zimskem času naraste število poškodb?

"Točnega podatka žal nimam. A iz dolgoletnih izkušenj, tudi v UKC Maribor, kjer sem bila zaposlena na travmatološkem oddelku in v kabinetu za zgodnjo rehabilitacijo, vem, da njihovo število zagotovo raste."

Tudi čiščenje snega ni nenevarno

Kje se nam poškodbe zgodijo najhitreje in zakaj?

"Navadno se poškodujemo na izpostavljenih delih, kjer kaplja voda ali je velika vlažnost - in ko pride do zmrzali, nam hitro spodrsne. Več poškodb je tudi ob novo zapadlem snegu. Pravzaprav ob vseh večjih spremembah zunanjih okoliščin, ki zahtevajo našo prilagoditev. Padci pa niso edini vzrok pogostih zimskih težav. Veliko je tudi bolečin, ki so posledica očiščenega dvorišča ali dovoza v garažo. Pri čiščenju snega ljudje namreč izvajajo gibe, ki jih niso vajeni. Dela se lotijo neogreti, vztrajajo predolgo časa, preobremenijo telo in bolečine v gibalnem aparatu so tu. Te so lahko različne in se stopnjujejo do resnih poškodb v hrbtu. O športnih poškodbah pri zimskih športih pa bi bilo verjetno treba napisati kar celo poglavje."

Zakaj nesreča ne počiva
Padci so glavni vzrok poškodb pri ljudeh, starejših od 65 let. Statistični podatki kažejo, da kar 30 do 40 odstotkov ljudi v tej starostni skupini doživi padec enkrat na leto, petnajst odstotkov jih pade najmanj dvakrat na leto. Tveganje za padec pri tej starostni skupini je večje zaradi številnih težav, ki so posledica normalnega procesa staranja, kroničnih in akutnih obolenj, slabeti začnejo telesne moči, človek prej občuti utrujenost, slabše vidi, sliši, postane počasnejši in manj spreten pri gibanju. Razlogi so lahko tudi neprilagojeno fizično okolje, neustrezen pripomoček za hojo ali stranski učinki zdravil.

Kolikšen delež med poškodovanci predstavljajo starejši?

"Prihranjene niso nobeni starosti, predvsem zaradi neprimerne obutve in opreme, zagotovo pa je delež starejših bistveno večji. Njihov živčno-mišični nadzor in odziv sta slabša, čutila, kot sta vid in sluh, so oslabela, zato je reakcijski čas na nevarnost počasnejši ali neprimeren - in še bi se dalo naštevati. Vse to seveda vpliva na slabše ravnotežje."

Predvidevam, da so v ospredju nategi, zvini in zlomi?

"Res je, vendar so pogoste tudi površinske poškodbe kože, recimo odrgnine ali modrice. Zlomi so pri mlajših redkejši. Se pa verjetnost zanje dejansko zelo poveča z leti, ko mnoge pesti že osteoporoza in je za zlom kolka potrebna 1500-krat manjša sila kot v primeru, če osteoporoze nimamo. Tako imenovanim patološkim (bolezenskim) zlomom pa so pogosteje podvrženi tudi bolniki z rakom, ki jim je bolezen z metastazami (zasevki) prizadela okostje."

Za zmanjšanje bolečine in celjenje tkiva

Je pomembno, da prepoznamo razliko med nategom in zvinom?

"Kadar lahko prizadet del telesa sorazmerno normalno uporabljamo, torej ne čutimo bolečine in zmanjšane moči in na okončino lahko normalno prenesemo obremenitev, je poškodba verjetno manjša. Obisk zdravnika tako pri modricah, odrgninah, blagih zvinih ali nategih ni potreben. Če bolečina spontano ne izzveni po sedmih dneh, brez posebnih postopkov, pa ga seveda le obiščimo. Sicer pa telesu pustimo, naj jih sanira samo, a mu za to seveda dajmo priložnost z ustreznim počitkom."

In ustrezna prva (samo)pomoč?

"Terapije z ledom oziroma krioterapije ne priporočamo več, saj zavira normalen proces vnetja, ki je nujen za uspešno celjenje. To dokazuje vedno več študij. Pravi recept je počitek, ki seveda naj ne bo predolg, in nato postopno vračanje v vsakodnevne aktivnosti, do meje znosne bolečine."

Kdaj je nujen pregled pri zdravniku?

"Ko je pri poškodbi na telo delovala velika sila, ko zaznamo močno bolečino, kadar opazimo večjo poškodbo, ne moremo prenesti teže na okončino ali telesa normalno funkcionalno uporabljati (npr. ne moremo dvigniti roke ali stopiti na nogo). Seveda so to samo okvirni napotki, vsekakor pa ne pravila. Previdni moramo biti tudi pri močnih padcih na zadnjico, še posebej, kadar se posledično razvije močna bolečina v hrbtu. Takrat je nujen obisk urgence."

Kakšna je potem najboljša rehabilitacija?

"Rehabilitacija je nujna za vzpostavitev normalnega delovanja telesa. Z različnimi fizioterapevtskimi postopki namreč zmanjšujemo bolečino in vplivamo na funkcionalno celjenje tkiva. Posledično je brazgotinjenje optimalno in v sklepih pridobimo normalno gibljivost. Kmalu pa moramo začeti vodeno vadbeno terapijo, ki nas dokončno vrne v pogon."

Kritično ocenimo svoje zmožnosti

Zvinom in zlomom se zagotovo najbolje izognemo tako, da vse leto vzdržujemo dobro telesno pripravljenost. Ali ob nizkih temperaturah pomaga tudi, če se pred aktivnostmi na prostem primerno ogrejemo in mišice pripravimo na napor?

"Z redno telesno aktivnostjo lahko zelo zmanjšamo možnost poškodb. Reakcijski čas na izgubo ravnotežja je med drugim odvisen od števila receptorjev v vezivnem tkivu, ki jih najbolje povečamo z vajami za ravnotežje, pri funkcionalni vadbi in vadbah za zdravo hrbtenico pa se učimo kontrole in zavedanja telesa. Primerna mišična moč, predvsem mišic stabilizatorjev sklepov in predvsem trupa, nam prav tako daje boljše možnosti obvladovanja telesa. Ob naštetem pa redna telesna aktivnost, predvsem pri starejših, precej zmanjša še možnost osteoporoze, saj so kosti trdne, kolikor se to od njih pričakuje."

image
Andrej Petelinšek Pri različnih zimskih športnih aktivnostih moramo paziti na morebitne padce in zlome.

Za konec še kakšen dober preventivni nasvet, ki bo morda preprečil kakšno nezgodo?

"Pomembno je, da se veliko gibamo v naravi, po neravnih terenih, kjer krepimo in ohranjamo gibljivost gležnjev. Pozimi pazimo na ustrezno obutev, ki naj bo varna, udobna in topla. Pri zasneženosti je dobro uporabiti dereze, ki občutno zmanjšajo možnost zdrsa. Predvsem pa moramo kritično oceniti svoje zmožnosti in če je treba, enostavno ostati doma, na toplem."

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku