Pereč javnozdravstveni problem: O demenci je treba ozaveščati

Tatjana Vrbnjak, 5.6.2019
Profimedia

V Alzheimer Cafe po druženje, informacije, odgovore na različna vprašanja o demenci, izmenjavo izkušenj.

V Domu Danice Vogrinec v Mariboru imajo za sprejem stanovalcev z demenco na voljo 167 postelj - vse so stalno zasedene. Še okoli 40 odstotkov stanovalcev, ki sodijo med najbolj vitalne, ima (vsaj) blagi kognitivni upad, pravi Drago Perger, psiholog v Domu Danice Vogrinec Maribor. "To je v skladu s podatki, da ima pri 70 letih starosti težave na področju kognitivnega funkcioniranja slaba desetina populacije, pri 85 letih pa že 40 odstotkov populacije. Povprečna starost naših stanovalcev je 83 let."

O demenci ob kavi

V Danici so kmalu zaznali, da je demenca pereč javnozdravstveni problem in so med prvimi začeli ozaveščati o tej bolezni. Ne le zaposlen, ampak tudi svojce in širšo javnost. Med drugim že osem let vsak prvi četrtek v mesecu ob 17.30 izvajajo skupine za samopomoč svojcev oseb z demenco, ki ne živijo v domu.

"Srečujemo se redno, skupina je odprta, pride lahko vsak. Mesečnega srečanja v vsem tem času samo enkrat ni bilo. Včasih so trije ali štirje udeleženci, včasih, denimo prejšnji mesec, jih je 15. Nekateri pridejo enkrat, drugi se vračajo, eni zelo dolgo - spomnim se gospe, ki je doma skrbela za moža in je v skupino prihajala redno več kot tri leta." Srečanja so namenjena temu, da se svojci razbremenijo, dobijo informacije, izkušnje drugih. Kdaj je naslednje srečanje, obveščajo na spletni strani doma, informacije pa gredo že tudi od ust do ust. Perger izpostavlja več prednosti sodelovanja v skupini: "Ljudje slišijo drug drugega, si izmenjajo izkušnje. Prednost skupinske obravnave je tudi, da svojci vidijo, da niso edini, ki se s tem srečujejo, da tudi nekateri drugi doživljajo enako. Njihova stiska postane s tem vsaj nekoliko manjša."

image
Igor Napast ”Kljub temu da smo veliki in da imamo velik varovani oddelek, lahko zatrdim, da se trudimo biti individualni do vsakega posameznika,” pravi psiholog v Domu Danice Vogrinec Drago Perger.

A niso vsi zmožni ali pripravljeni priti na srečanje skupine. "V teh primerih smo na voljo za individualno svetovanje. Za srečanje se dogovorimo po telefonu. Trudimo se odzvati hitro, saj vemo, v kako velikih stiskah se lahko znajdejo svojci oseb z demenco."

Zadnjih nekaj let dva- do trikrat letno organizirajo tudi Alzheimer Cafeje. "Prednost teh srečanj je, da lahko ljudje v sproščenem, domačnem vzdušju 'ob kavi' pridejo do informacij strokovnjakov in svojcev, ki demenco v vsej njeni razsežnosti zelo dobro poznajo. Vabimo različne goste - nevrologe, psihologe, psihiatre, nazadnje je bila gostja svojka, ki ima moža z demenco v domu, in je govorila o svoji vlogi, prispevku, kajti vloga svojca se z odhodom osebe z demenco v dom ne konča," pravi Perger. Tudi tedaj ne, ko bližnji svojcev več ne prepozna, ko ne zmore več verbalno komunicirati. "Takrat je težko prihajati v dom. A to je treba preseči. Včasih je dovolj, da se usedeš poleg postelje in si v tišini. Ali da odgovarjaš na isto vprašaje 20-krat. Ali pa da svojca pobožaš."

Kako pa v domu ravnate s stanovalci z demenco? "Kljub temu da smo veliki in da imamo velik varovani oddelek, lahko zatrdim, da se trudimo biti individualni do vsakega posameznika. Zato smo zelo hvaležni svojcem, da nam kaj povedo o preteklosti njihovega bližnjega, našega stanovalca, da se njegova 'zgodovina' ne začne s prihodom v dom, saj je bil izdelana osebnost in to še zmeraj je, a s svojo boleznijo," odločno odgovori Perger.

Mala šola demence

O demenci je treba nenehno ozaveščati tako strokovno kot laično javnost. Do simptomov demence imamo sicer ljudje, opaža Perger, različen odnos: eni maksimalizirajo težave s spominom, ki jih opažajo pri drugih ali sebi (ni vsaka pozabljivost že tudi demenca - lahko gre za 'normalno' pozabljivost v starosti, blago kognitivno motnjo), drugi pa jih minimalizirajo in ne prepoznajo, da ima(jo) sami ali pa njihov svojec velike težave in več ne zmore sam.

image
Andrej Petelinšek Dementni bolnik je bil izdelana osebnost in to še zmeraj je, a s svojo boleznijo.

"Ministrstvo za zdravje je veliko naredilo, ko je leta 2017 financiralo programe ozaveščanja o demenci; eden od osmih prijaviteljev iz Slovenije smo bili tudi v Danici. Za strokovne delavce iz zdravstva in sociale smo izvajali delavnico ABC demenca, preko katere se je 75 udeležencev dobro leto - bilo je 20 tematskih sklopov - seznanjalo z različnimi vidiki demence. Za laično javnost pa smo izvajali delavnice Mala šola demence v desetih občinah - vsak mesec v eni, na katerih smo udeležencem na štirih srečanjih predstavili po dve temi. Vse delavnice so bile brezplačne," pravi Perger, ki tudi ocenjuje, da je potrebno še ciljano ozaveščanje javnosti, "v prvi vrsti zaposlenih na policiji pa tudi v javnih uradih, bankah".

Precej je treba narediti tudi na področju celovite obravnave bolezni. "Potem ko posameznik izve za diagnozo Alzheimerjeve bolezni (ali katere druge s simptomi demence), imajo bolnik in njegovi svojci tisoče vprašanj. Ta presegajo odgovore, ki jih lahko da bolniku zdravnik. Zato menim, da bi bili potrebni regionalni centri za demenco, ki bi ponujali vse mogoče informacije, omogočali pa bi lahko tudi druge oblike pomoči, pravi Perger. Meni tudi, da bi v Mariboru potrebovali varen prostor za sprejem ljudi z demenco, kjer bi lahko ti, če bi svojci to pomoč potrebovali, preživeli občasno nekaj ur dnevno.

Anketa

Ali radi gledate slovenske filme?

Sudoku