Pogled iz penziona: Apolojadi naj sledi trisatijada

Slavko Vizovišek, nekdanji novinar Večera, 4.8.2019
Profimedia

Ko nam je letos čas kislih kumaric popestrila 50. obletnica prvega pristanka človeka na Luni, verjetno nisem edini iz moje generacije, ki se je spomnil, kako smo takrat kot otroci doživljali te za ves svet vznemirljive dogodke.

Nisem pozabil, kako sem po radiu med poročili kot šolar v tretjem razredu slišal čudno piskanje, za katero mi je oče razložil, da prihaja iz ruskega satelita Sputnik, ki leta okoli Zemlje. Pa navdušenje najprej nad psičko Lajko in njenim poletom okoli Zemlje, ki ga ni preživela, nato leta 1961 še večje, ko je kot prvi človek obkrožil Zemljo Jurij Gagarin, dve leti za njim pa še prva ženska Valentina Tereškova. Američani so bili s svojimi prvimi uspehi takrat še daleč za Sovjeti.

image
Profimedia

Zato sem ob obletnici pristanka na Luni spremljal številne dokumentarce in hitro spoznal, da takrat nismo bili seznanjeni s številnimi pomembnimi podrobnostmi.

Zagotovo je bila ruska premoč v ozadju Kennedyjeve napovedi, da je treba še v šestem desetletju stopiti na Luno. Pa da je bil glavni konstruktor Nasinih raket Werner von Braun, ki je Hitlerju izdelal "čudežno orožje", rakete V1 in V2, ki so ob koncu vojne nosile bombe na London in druga angleška mesta, smo tudi vedeli. Šele iz dokumentarcev pa sem izvedel za drugega Nemca, ki je pomembno prispeval k ameriški zmagi v vesoljski vojni s Sovjeti, vesoljskega medicinca Hubertusa Strugholda, ki je imel mnogo bolj temno nacistično preteklost. Bil je zdravnik, ki je v taborišču Dachau na ljudeh delal poskuse, ki jih je potrebovalo nemško letalstvo: kako dolgo človek preživi ob zmanjšanju zračnega pritiska in kisika in ob nizkih temperaturah. Ker je razvoj letalstva omogočal vedno višje polete, so ti podatki bili pomembni, da se ustvarijo v kabinah razmere, ki omogočajo varnost pilotov. Ker se je ta zdravnik v času projektov Gemini in Apollo striktno izogibal pojavljanju v javnosti, so preiskovalni novinarji šele leta pozneje odkrili njegovo temačno zgodovino. Še za enega pomembnega sodelavca Nase sem prvič izvedel iz teh dokumentarcev: režiserja Stanleyja Kubricka, ki je leto pred pristankom na Luni zaslovel s svojim filmom Vesoljska odisejada, Nasi pa je svetoval, kako snemati prve korake na Luni, kaj objavljati in česa ne. In začudil sem se ob še enem podatku: računalnik na lunarnem modulu Orel je tehtal kar 36 kg in je omogočal obdelavo 14 kB podatkov. Nekajtisočkrat manj kot moj mobilni telefon, in zato ni bilo nenavadno, da je par minut pred pristankom zablokiral in je moral pristanek Neil Armstrong voditi ročno.

In zakaj sem si izmislil izraz apolojada? Ker mislim, da ta dogodek ni bil ključen samo v osvajanju vesolja, ampak je odločilno vplival tudi na družbeni in tehnološki razvoj vsega sveta do danes. Tržni in demokratični politični sistem ZDA in zahodnih demokracij je omogočil, da so se vsi tehnološki in znanstveni dosežki vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo (SZ) takoj preselili v gospodarski razvoj. V vesolje so kmalu poleteli prvi komercialni sateliti. Sledil je bliskovit razvoj komunikacijske tehnologije, rodila sta se Silicijeva dolina in razvoj računalništva. SZ, ki je celo desetletje vodila v vesoljskih dosežkih in je morala obvladati povsem enake tehnologije, pa je ves ta potencial izkoristila le v vojaški opremi, centralnoplanski gospodarski sistem pa jih ni bil sposoben spraviti v funkcijo gospodarskega razvoja. In zakaj trisatijada? Ker se mi je porodila ideja, zakaj pa ne bi imela zaradi težav z raketo Vega na jesen preložena izstrelitev satelita Trisat, konstruiranega na mariborskem Feriju, in istočasno še drugega slovenskega satelita Nemo HD za Slovenijo in Maribor podobnega učinka, kot ga je imel program Apollo za ves zahodni svet. Še posebno, ker izvaja v Mariboru fakulteta Doba edina v Evropi magistrski študijski program Management pametnih mest. Oboje skupaj bi s sodelovanjem države in mesta zadostovalo za kakšen razvojni preboj po vseh teh kriznih letih, ki ga mlajšim generacijam in predvsem Mariboru iz vsega srca želim.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku