Pogled iz penziona: Bo poslej Festival na tergi?

Srečko Niedorfer, nekdanji novinar Večera, 9.6.2019
Boris Vugrinec

Na stara leta, ko si naphan z vtisi in doživetji ter seveda s spomini, morda pomisliš, kaj boš videl, katere slike vse, čisto nazadnje, kar se menda zgodi, preden ti duša odide skozi nekakšen lijak čudovitih barv v neskončno prostranost. Mislim, da utegnem takrat videti tudi sliko z Rayem Charlesom, kako sediva v garderobi dvorane Tabor in kako se on glasno nasmeji neki moji pripombi in me veselo poči po kolenu, češ, to si jo pa dobro pihnil. Tako blaženo sem se namreč redko počutil. Ray Charles je v množici sijajnih glasbenikov, ki sem jih zmeraj oboževal, zame bil in ostaja prvi. To mi je omogočil, dal Festival Lent. To in še mnogo krasnih, nepozabnih kulturnih in zabavnih doživljajev. Ko sem že pri blaženosti v najbolj doslednem pomenu te besede: tako sem se počutil na predstavi Compagnie Jo Bithume z naslovom Hello, mister Jo! na mariborskem Glavnem trgu, ki je bila nekakšna sijajna mešanica gledališke igre in cirkusa z veliko akrobatike, povedala pa je preprosto zgodbo, ki je nabito poln trg gledalcev spravila v jok. Takrat sem mislil, da me bo enostavno razneslo od silnega vtisa in navdušenja. Ja, in že spet tudi od blaženosti.

Dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabil, pa je bilo spodaj, ob in na Dravi, preveč, da bi jih naštel in popisal na tej strani. Naj naredim izjemo s spominom na pokojnega Ivana Korbuna - Habana, nekoč ljubljenčka in ikone naše rock generacije, ki se je tam, na nekdanji lokaciji Večerovega odra, soočil s svojim idolom Ericom Burdonom (The Animals), katerega pesmi je Haban odlično interpretiral. Kakšno silno navdušenje in hkrati muka sta bila, ker se Haban zaradi posledic možganske kapi ni mogel vsaj na kratko pogovoriti z njim. Nepopisno!

Kdo bi si tudi v najbolj norih sanjah sredi šestdesetih let in kasneje, ko so v Hali C nažigali solo kitare denimo Hari, Fistra, Baša in kasneje Raki, lahko mislil, da bo tu, čisto blizu, igral B. B. King!? Čeprav je Festival Lent "uradno" nastal iz izjemnega folklornega delovanja, se mi zdi, da mu je v veliki meri botrova rokerska tradicija, saj je Maribor zaradi nadvse žive zadevne scene nekaj časa veljal za "Jugoslovanski Liverpool". In takrat se je začel razvijati okus za popularno glasbo, ki lahko vodi v zahtevnejše, višje oblike, denimo v jazz; če pogledamo festivalski spisek najboljših jazzistov na svetu, je tudi ta osupljiv. Mislim, da se je naša rock generacija prva pripojila k Evropi, saj smo bili docela na tekočem z glasbenim dogajanjem na svetu. Tako nas je tudi že leta 1967 šlo kar nekaj na koncert The Rolling Stones na Dunaj. Prepričan sem celo, da se je skozi rock glasbo začel odvijati politični proces odmiranja v precejšnji meri totalitarne komunistične države v milejše oblike, ki so vodile v padec komunizma. Ali, kot temu najraje rečem, mi smo zamenjali Lenina za Lennona.

No, če se bo to dejansko res zgodilo, je zame izjemna zgodba o Festivalu Lent zaključena

Sicer pa Festivala Lent res ni treba hvaliti. Dejstvo je, da je svetovno znan in priznan, da je močna blagovna znamka, pravi brend. Vsako leto prejema številna priznanja, ki pridejo v javnost le kot skromne vestičke. Zgolj sicer osebno skoraj nevidnega oblikovalca grafične podobe Didie Šeneker vsako leto zasujejo z nagradami za plakate, logotipe, knjižice ... In zato tudi sam vzamem obvezno kakšno kapo in nekaj majic z napisom Lent, kadar se odpravim po Sloveniji ali drugam. To je del moje indentifikacije, znak moje mariborskosti, kot jo ima večina someščanov, in kar naj svetu pokažejo vijoličaste majice in šale. Kaj pa še je? Borštnikovo, Zlata lisica in Stara trta. Ampak jaz sem Lentar!

Pojma nimam, kaj o tem misli aktualni župan Saša Arsenovič. Zdi se, da želi korenite spremembe osnovnega koncepta in da središče premika z odra na Dravi na Trg Leona Štuklja. Kar ne bi bil le absurd, ampak tudi paradoks, saj bi eno osrednjih kulturnih prireditev preselil na trg, ki je najvidnejši dosežek in ponos nekdanjega župana Franca Kanglerja, Arsenovičevega najresnejšega protikandidata na lanskih volitvah. Trg se sicer imenuje po znamenitem olimpioniku Leonu Štuklju in nikakor ni bil prenovljen zaradi javnih kulturnih prireditev, ker pa ni najbolj priljubljen med občani, ga imajo pač kratko in slabšalno (in "po kanglerjevsko") za – terg. No, če se bo to dejansko res zgodilo, je zame izjemna zgodba o Festivalu Lent zaključena.

Anketa

Ali poleti uživate več sadja in zelenjave kot v preostalih letnih časih?

Sudoku