Pogled iz penziona: Vse o Joži in diagnozah
Ali bomo sploh kdaj zares varovali osebne podatke?
Ja, res je hecno, da mi v tej poletni vročini ne gre iz glave še ena naša čudna pogruntavščina. Priznam, da ne vem, po katerem vzoru smo dobili ta neverjetni zakon o varovanju osebnih podatkov, ki si ga več kot očitno vsak razlaga po svoje. O tem in o njegovi "velepomembni" učinkovitosti bi seveda lahko razpravljali na dolgo in široko, meni pa se vendarle dozdeva, da se z njim prav lepo delamo norca sami iz sebe. Če se ne bi že zdavnaj odločila, da mi zlepa ne bo šlo kaj na živce, in če ne bi bila trdno prepričana, da je v vsaki stvari nekaj smešnega, bi me ob tem našem varovanju osebnih podatkov vsaj jeza že zdavnaj stisnila za vrat, tako se pa, kakšna sreča, da to zmorem, le še smejim. Zakaj? Le nekaj dogodkov vam bom opisala, pa vam bo vse jasno.
"Si lahko misliš, kaj si je dovolil Joža! Saj veš, tisti, ta in ta, ja, saj ga tudi ti poznaš (in potem je sledil natančen opis tega Jože) … Veš, da me je prosil, naj grem namesto njega (tja in tja – spet natančen opis), potem pa bistvo: Sploh mi ni povedal, da bo treba plačati, in sem plačal zanj, zdaj se pa norega dela! Še na pamet mu ne pade, da mi je dolžen vsaj zahvalo, če mi že denarja ne vrne! Pa sem ga založil zanj." In potem kričanje v telefon spet od začetka: vse o Joži, kateri je, kje stanuje, kaj dela, kakšna baraba je ... Dedec je tako glasno vpil v telefon sredi ulice in celo pred šolo, da si ga moral slišati, pa če si hotel ali ne. Zdaj vem o tem Joži toliko in take reči, ki jih nikoli nisem hotela slišati, da ga bom zagotovo prepoznala, če ga bom kdaj srečala. Njegov "prijatelj" ga je tako zelo razgalil, da ga še tak zakon o varovanju osebnih podatkov ne bi mogel obvarovati.
In druga zgodba. Še hujša. Ženska se je razgalila kar sama, v polnem avtobusu. Vsi smo morali poslušati, da je bila pri zdravniku, pri katerem, kaj ji je rekel, kakšni so izvidi ... Vse to je razlagala po telefonu tako glasno, kot da bi z osebo, katero je obveščala, sedela za mizo v domači kuhinji. Groza! Pa obsedenost s facebooki. Kaj vse ljudje raztrobijo sami o sebi, najhuje pa je, da ne varujejo podatkov o svojih mladoletnih otrocih. Da bi bili še bolj dostopni, objave veselo opremljajo tudi s fotografijami.
Ste se kdaj vprašali, kje smo ljudje izgubili pamet? Ta zakon o varovanju osebnih podatkov je res zelo priročen. Še posebno za tiste, ki želijo kaj skriti. Sicer pa ljudje očitno zelo radi razgaljamo tisto, kar naj bi že zaradi vljudnosti in obzirnosti ostalo skrito. In zdaj boste rekli: "Vidiš, prav zato potrebujemo tak zakon!" No, ja, zdaj ga pač imamo in vsem nam želim, da bi nam koristil. Prav prepričana pa nisem o tem. Veste zakaj ne? Zato, ker še do danes nisem pogruntala, kakšen je odgovor na vprašanje, zastavljeno že v rani mladosti. Takrat smo otroci preživljali prelepe počitnice na vasi pri stari mami in bili vedno znova presenečeni, kako je stara mama vedno vedela, kje smo bili in kaj smo ušpičili. Ni bilo telefonov, nikogar nismo srečali, pa so bile novice o našem početju običajno prej doma kot mi. Čeprav je bilo vmes tudi pet vasi ali več. Madonca, kakšne neverjetne sposobnosti imamo ljudje, vsaj v Sloveniji zagotovo. Še tak zakon o varovanju osebnih podatkov nam očitno ne more do živega. Če se o tem še niste prepričali, se pa zagotovo še boste. Vaša ušesa bodo prej ali slej polna osebnih podatkov, ki tja ne spadajo.
Pred pol stoletja je človek prvič stopil na Luno
To je bil dogodek, ki se je vtisnil v kolektivni spomin človeštva bolj kot skoraj vsi drugi, so pokazale različne raziskave. Milijoni ljudi so na televizijskih ekranih, tudi ti so bili za človeštvo takrat še precejšnja novost, spremljali dogodek, za katerega je večina vse do takrat menila, da sploh ni možen. Za nameček dejanje izvira iz znanosti in ne kot večina drugih usodnih dogodkov iz geopolitičnih konfliktov človeštva, pa čeprav je bil tudi polet na Luno politično motiviran, podprt in del boja dveh sistemov.
Tekma za Luno
Za ZDA je bil pristanek plovila s človeško posadko na Luni predvsem velika politična zmaga, saj je pred tem celo desetletje Sovjetska zveza dobivala boj v vesolju. Že leta 1957 je v vesolje poletel sovjetski Sputnik, leta 1959 je na Luni pristala ruska sonda Lunik 2, leta 1961 je kot prvi človek v vesolje poletel Jurij Gagarin. Izziv za ZDA je bil vse večji. V okviru hladne vojne se je vse bolj razvnela tudi tekma za vesolje. Tekmo za Luno so na koncu le dobile ZDA, astronavti so po dolgem času premagali kozmonavte. V okviru misij Apollo je za Armstrongom in Aldrinom na Luno stopilo še deset ljudi.
Evforiji pa je kmalu sledila streznitev, saj so bili projekti zelo dragi, v ZDA se je širilo nezadovoljstvo zaradi vietnamske vojne in vse glasneje se je postavljalo vprašanje, ali je prestižna tekma v vesolju vredna denarja, ki ga ZDA vlagajo v svoje vesoljske polete.
Znanstvena spoznanja, pridobljena s pristanki na Luni, so bila zanemarljiva v primerjavi s ceno, ki so jo v okviru različnih oblik hladne vojne plačevali davkoplačevalci. Obe državi sta svoje lunarne programe ukinili. Po dogovoru o odprtem vesolju lahko Luno za mirnodobne namene sicer raziskujejo vse države in vsi narodi.
Nastala v velikem trku
Nebesno telo, ki kroži okoli Zemlje, zbuja radovednost ljudi že od pradavnih časov. Njena pojava na nebu in njene stalne mene so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na jezik, koledar, umetnost in mitologijo. Eden najbolj opaznih vplivov Lune na Zemljo je tudi plimovanje.
Več pa o edinem Zemljinem naravnem satelitu vemo prav po zaslugi odprav programa Apollo, ki so prinesle na Zemljo več kot 380 kg lunarnih skal. Z njihovo pomočjo so lahko znanstveniki razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune. Nastala naj bi bila pred približno 4,5 milijarde let v velikem trku, ko je nebesno telo velikosti Marsa trčilo s pradavno Zemljo, imenovano protozemlja. Trčenje, kakršna so bila v zgodnjem osončju pogosta, je v tirnico okoli protozemlje izvrglo veliko snovi, iz katere je nastala Luna, iz ostanka protozemlje pa naš današnji planet.
Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je peti največji naravni satelit v osončju tako po premeru kot po masi. Je pa Luna največji naravni satelit osončja glede na matični planet, saj je njen premer dosegla četrtino Zemljinega, njena masa pa 1/81 Zemljine. Gravitacija na Luni je šestkrat manjša kot na Zemlji, tako tudi človek na Luni tehta šestkrat manj kot na Zemlji in ga pri vsakem koraku odnese visoko nad površje.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.403 kilometre, kar je približno 30 Zemljinih ekvatorskih premerov. Odbita sončna svetloba z Luninega površja doseže Zemljo v približno 1,255 sekunde. Se pa Luna od Zemlje počasi oddaljuje, razdalja med njima se vsako leto poveča za 4 centimetre.
Luna se sočasno vrti, kar pomeni, da se zavrti okrog svoje osi v skoraj enakem času, kot obkroži Zemljo, to je približno 29,5 zemeljskega dneva. Zaradi tega je proti Zemlji obrnjena vedno ista polovica in opazovalcu na Zemlji se zdi, da se Luna sploh ne vrti. Oddaljena stran Lune se včasih napačno imenuje tudi "temna stran", kar pomeni, da je skrita in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran.
Sprejemanje življenja je velika modrost in moč, ki ohranja naše zdravje
V knjigi Človek v ravnotežju iz leta 1957 je pisal o rečeh, ki jih zdaj odkrivajo razni duhovnjaki. "V tem je skrita velika modrost. Človek mora sprejeti pač ravno svoje življenje, kakršno je dobil. Nič nam ne pomaga, če se pritožujemo in tarnamo in zavidamo drugim, češ da jim je laže, da imajo lepše življenje, da so bolj nadarjeni, bolj zdravi, imenitnejši, bogatejši in kar je še drugih lepih strani življenja."
Nekateri ljudje vse življenje bolehajo ob večnem če, je znal brati življenje. "Če bi bil jaz tako nadarjen kakor moj tovariš, bi tudi z veseljem študiral, tako pa nisem nič kriv, če iz mene ne bo nič. Če bi bil jaz toliko podedoval, kakor je moj sosed, bi tudi lahko gospodaril, tako pa ne morem nič za to, če sem prišel revež na svet in se bom revež poslovil od njega. Če bi imel jaz takega dobrotnika (strica), kakor ga imajo drugi, bi tudi jaz na zeleno vejo zlezel. Če bi bil jaz tako močan in tako zdrav, bi tudi imel kaj od življenja, zdaj pa vidim, da so vsi drugi srečnejši, samo jaz se vse življenje otepam z boleznimi in s težavami. Če bi ne imel take smole, bi tudi v življenju marsikaj dosegel. Če bi imel takšno srečo, kakor jo imajo drugi, bi bil danes že velik gospod. Tako in podobno se ljudje neprenehoma izgovarjajo in opravičujejo svoje slabosti, opazujejo druge, si želijo to, kar imajo drugi, svojega lastnega življenja pa ne upajo vzeti nase. Vse bi radi, samo tega ne, kar bi morali. Vse, kar je daleč od njih in nedosegljivo, bi radi imeli, samo tega, kar jim je najbližje in zato - hočeš nočeš - najlaže, to je njihovo lastno življenje, tega se otepajo in tega se izogibljejo kot največje nesreče. Če se potem čutijo res nesrečne in jim sreča ni naklonjena, so vsi drugi tega bolj krivi kot oni sami. Povsod drugje iščejo vzroke svoji nesreči in neuspehom, samo v samem sebi ne. Samo svoje lastne omahljivosti in mehkužnosti, ki jim ni dala, da bi pogumno sprejeli življenje in njegove naloge nase, nočejo uvideti, ker bi bili potem pač prisiljeni drugače živeti."
To seveda pušča posledice. "Upor proti lastnemu življenju, proti lastni dediščini je eden izmed temeljnih vzrokov, zakaj mnogi ljudje v življenju ne najdejo prave sreče. Mnogo je takih, ki neradi sprejmejo svoje telo. Kar obsedeni so nekateri, neumne misli in predsodki jih delajo nesrečne: prevelik nos imajo, predebele noge, preveliko ali pa premajhno postavo, preobilnega života so, grd glas imajo in še nešteto drugih nakaz vidijo na sebi, zato hodijo od zdravnika do zdravnika, uporabljajo vsa mogoča olepševalna sredstva, se dado operirati, masirati, noge zlomiti in zopet nanovo lepše zrasti, presaditi kožo z enega dela telesa na drugega, delajo shujševalne kure, da pri tem zbolijo in živčno propadajo." Tako si samo škodijo. "Taki ljudje se večkrat niti ne zavedajo, da teh njihovih pomanjkljivosti nihče drug sploh niti ne opazi; da pa nasprotno drugi na njih občudujejo lepoto značaja, sposobnosti duha in privlačnosti duše, ki jim napravi tudi njihove manj lepe noge in obrvi in nos in stas zelo prikupen. Ne zavedajo se, da je ob vseh malih pomanjkljivosti, ki jih ima vsakdo, na njih ena sama stvar, ki ni v redu in ki jim utegne postati usodna za vse življenje: njihov spačen značaj, ki je preveč samoljuben in nečimrn."
Sprejeti življenje, v tem je ne samo velika modrost, ampak tudi moč, ki nas ohranja zdrave in nam vliva zdravje celo v bolezni, sporoča tudi nam, več kot šestdeset let potem.
Zvišanja upokojitvene starosti s 65 na 67 let za zdaj ne bo
Najnižje denarno nadomestilo za brezposelne naj bi se zvišalo s sedanjih 350 na 530 evrov. To je za zdaj edina sprememba zakona o trgu dela, ki ni sporna za socialne partnerje. "Gre za logičen popravek, saj zdaj brezposelni, ki prejemajo najnižje nadomestilo, dobijo manj, kot znaša denarna socialna pomoč - 392 evrov. Najvišje denarno nadomestilo ostaja enako, 892 evrov," dodaja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), sicer tudi član posebne pogajalske skupine v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je včeraj, po treh mesecih usklajevanj, pripravila in predstavila predlog pokojninske novele in novele zakona o urejanju trga dela.
Obrtno-podjetniška zbornica je tako na pogajanjih kot na včerajšnji seji vztrajala, da bi upokojeni obrtniki lahko prejemali polno pokojnino in hkrati nadaljevali svojo dejavnost, ob čemer bi plačevali polne prispevke. "Upokojeni obrtniki in podjetniki, ki želijo nadaljevali svojo dejavnost, morajo prejemati stoodstotno pokojnino in plačevati prispevke. V Avstriji in Nemčiji dobijo ljudje ob izpolnitvi pogojev za upokojitev polno pokojnino, ne glede na to, ali se upokojijo ali pa delajo še naprej. Torej tudi pri nas takšna zahteva ne bi smela biti sporna, navsezadnje, ob pomanjkanju delovne sile in nizkih pokojninah, ki jih imamo, bi jo morala država celo spodbujati," je na včerajšnji seji poudaril Branko Meh, predsednik OZS.
"Nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno"
Čez poletje bo o tem tekla še javna razprava, jeseni je predviden še en krog pogajanj, spremembe pa naj bi začele veljati z novim letom, pri čemer Zorko poudarja, da "nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno".
Med spremembami trga dela je ministrstvo za delo predlagalo, da bi starejši delavci namesto 25 mesecev na zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo lahko prejemali največ 19 mesecev. S tem naj bi preprečili pošiljanje starejših delavcev na zavod za zaposlovanje do upokojitve. Namesto tega je na pogajalski mizi kompromisna rešitev, ki za starejše od 58 let ne bi prinesla nobene spremembe, saj bi še vedno lahko 25 mesecev prejemali denarno nadomestilo na zavodu. Zvišala bi se le starostna meja s 50 na 53 let za tiste, ki imajo pravico nadomestilo prejemati 19 mesecev. Odprto pa ostaja še vprašanje glede podaljšanja zavarovalne dobe za pridobitev pravice do nadomestila. Ministrstvo je predlagalo podaljšanje z zdajšnjih devet mesecev na eno leto zaposlitve, trenutno pa je na pogajalski mizi predlog o zvišanju na deset mesecev, pri čemer sindikati vztrajajo, da je rešitev treba iskati v povezavi z zakonom, ki ureja evidenco delovnega časa. Prav tako je odprt tudi še predlog o znanju slovenščine za državljane tretjih držav kot pogoj za vpis v evidenco brezposelnih.
Sindikati in obrtniki brez dogovora o dvojnem statusu
Popolnoma usklajen tudi še ni predlog pokojninskih sprememb. Prvotni predlog ministrstva, po katerem bi se upokojitvena starost za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe postopno zvišala s 65 na 67 let, je začasno umaknjen, je na tiskovni konferenci po seji ESS pojasnil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. O tem naj bi se ponovno pogovarjali pri pripravi celovite pokojninske reforme, ki bo na mizi predvidoma v začetku prihodnjega leta, je dodal.
Bodo pa pokojnine za 40 let dela višje za moške, saj se bo po zdajšnjem predlogu odmerni odstotek s sedanjih 57,25 odstotka postopno dvignil na 63,5 odstotka. Za ženske ta odmerni odstotek velja že zdaj. Pokojnina naj bi se povišale tudi za vsakega otroka, in sicer za enega za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.
Dogovorjene so prav tako spodbude za tiste, ki bodo delali po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe. Kompromisni predlog predvideva, da bi se pokojnina zvišala za tri odstotke za vsako leto, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka. Po zdajšnji ureditvi se prišteje en odstotek na vsake tri mesece. Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine (zdaj 20 odstotkov), potem pa le še 20 odstotkov, čemur ostro nasprotujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), a sindikati pravijo, da pri tem vprašanju ne bodo popuščali. "Uresničitev zahteve zbornice bi pomenila veliko nelojalno konkurenco mladim, ker bi upokojeni obrtnik lahko ponujal cenejše izdelke," je pojasnil Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije - Pergam.
