Pogled iz penziona: Vse o Joži in diagnozah
Ali bomo sploh kdaj zares varovali osebne podatke?
Ja, res je hecno, da mi v tej poletni vročini ne gre iz glave še ena naša čudna pogruntavščina. Priznam, da ne vem, po katerem vzoru smo dobili ta neverjetni zakon o varovanju osebnih podatkov, ki si ga več kot očitno vsak razlaga po svoje. O tem in o njegovi "velepomembni" učinkovitosti bi seveda lahko razpravljali na dolgo in široko, meni pa se vendarle dozdeva, da se z njim prav lepo delamo norca sami iz sebe. Če se ne bi že zdavnaj odločila, da mi zlepa ne bo šlo kaj na živce, in če ne bi bila trdno prepričana, da je v vsaki stvari nekaj smešnega, bi me ob tem našem varovanju osebnih podatkov vsaj jeza že zdavnaj stisnila za vrat, tako se pa, kakšna sreča, da to zmorem, le še smejim. Zakaj? Le nekaj dogodkov vam bom opisala, pa vam bo vse jasno.
"Si lahko misliš, kaj si je dovolil Joža! Saj veš, tisti, ta in ta, ja, saj ga tudi ti poznaš (in potem je sledil natančen opis tega Jože) … Veš, da me je prosil, naj grem namesto njega (tja in tja – spet natančen opis), potem pa bistvo: Sploh mi ni povedal, da bo treba plačati, in sem plačal zanj, zdaj se pa norega dela! Še na pamet mu ne pade, da mi je dolžen vsaj zahvalo, če mi že denarja ne vrne! Pa sem ga založil zanj." In potem kričanje v telefon spet od začetka: vse o Joži, kateri je, kje stanuje, kaj dela, kakšna baraba je ... Dedec je tako glasno vpil v telefon sredi ulice in celo pred šolo, da si ga moral slišati, pa če si hotel ali ne. Zdaj vem o tem Joži toliko in take reči, ki jih nikoli nisem hotela slišati, da ga bom zagotovo prepoznala, če ga bom kdaj srečala. Njegov "prijatelj" ga je tako zelo razgalil, da ga še tak zakon o varovanju osebnih podatkov ne bi mogel obvarovati.
In druga zgodba. Še hujša. Ženska se je razgalila kar sama, v polnem avtobusu. Vsi smo morali poslušati, da je bila pri zdravniku, pri katerem, kaj ji je rekel, kakšni so izvidi ... Vse to je razlagala po telefonu tako glasno, kot da bi z osebo, katero je obveščala, sedela za mizo v domači kuhinji. Groza! Pa obsedenost s facebooki. Kaj vse ljudje raztrobijo sami o sebi, najhuje pa je, da ne varujejo podatkov o svojih mladoletnih otrocih. Da bi bili še bolj dostopni, objave veselo opremljajo tudi s fotografijami.
Ste se kdaj vprašali, kje smo ljudje izgubili pamet? Ta zakon o varovanju osebnih podatkov je res zelo priročen. Še posebno za tiste, ki želijo kaj skriti. Sicer pa ljudje očitno zelo radi razgaljamo tisto, kar naj bi že zaradi vljudnosti in obzirnosti ostalo skrito. In zdaj boste rekli: "Vidiš, prav zato potrebujemo tak zakon!" No, ja, zdaj ga pač imamo in vsem nam želim, da bi nam koristil. Prav prepričana pa nisem o tem. Veste zakaj ne? Zato, ker še do danes nisem pogruntala, kakšen je odgovor na vprašanje, zastavljeno že v rani mladosti. Takrat smo otroci preživljali prelepe počitnice na vasi pri stari mami in bili vedno znova presenečeni, kako je stara mama vedno vedela, kje smo bili in kaj smo ušpičili. Ni bilo telefonov, nikogar nismo srečali, pa so bile novice o našem početju običajno prej doma kot mi. Čeprav je bilo vmes tudi pet vasi ali več. Madonca, kakšne neverjetne sposobnosti imamo ljudje, vsaj v Sloveniji zagotovo. Še tak zakon o varovanju osebnih podatkov nam očitno ne more do živega. Če se o tem še niste prepričali, se pa zagotovo še boste. Vaša ušesa bodo prej ali slej polna osebnih podatkov, ki tja ne spadajo.
(INTERVJU) ‘‘Poslanci so do upokojencev zelo prijazni pred volitvami, potem je njihov interes zanemarljiv‘‘
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) deluje že od leta 1946 in združuje več kot 500 društev upokojencev in je ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. Vodi jo Janez Sušnik, po izobrazbi varnostni inženir, ki je bil januarja letos izvoljen tudi za mandatno obdobje 2019-2023.
Poslanci "odzujfani" - upokojenci vedno bolj "zazujfani" ste naslovili pismo poslancem, s katerim ste sporočili ogorčenje nad dejstvom, da v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režejo, upajo razmišljati, da bi sebi namenili več. Ali ste zadovoljni, da so si zaradi pritiska javnosti, tudi ZDUS, poslanci vendarle premislili?
"Vsekakor smo zadovoljni, da teh sprememb zakona niso sprejeli, se pa bojim, da bodo skušali po drugi poti priti do bonitet, ki bodo namenjene samo njim. Zveza društev upokojencev Slovenije bo budno spremljala dogajanje in se v takem primeru ponovno odzvala. Poslanci nikakor nočejo razumeti, da so pokojnine še vedno nižje za 7,2 odstotka zaradi neusklajevanja med letoma 2010 in 2016. Prav tako je letni dodatek pod nivojem izračuna po sistemskem zakonu, povrhu tega pa gre v dohodnino, ostali regresi niso več obdavčeni."
Največ denarja zberejo s članarinami
Zagotovo omenjeno pismo poslancem ni edini primer odziva, s katerim opozarjate na velikokrat nezavidljiv položaj upokojencev. Kako pomemben sogovornik je ZDUS?
"Ne, to ni edini odziv. Konec leta 2018 smo izdali Memorandum 2018 s podrobnejšo analizo položaja slovenskih upokojencev in vedno starejših oseb in ob tem predvideli potrebna področja, vsebine in nosilce aktivnosti. Memorandum smo poslali političnim strankam kot poziv, da naj problematiko starejših končno vzamejo resno in naj ne ostanejo zgolj pri političnih predvolilnih obljubah. Trenutni vladi smo tudi posredovali predloge za koalicijsko pogodbo, ki zadevajo starejšo populacijo - in bili smo kar uspešni. ZDUS je zelo pomemben sogovornik, saj zastopamo vse starejše, čeprav jih je v društva upokojencev danes včlanjenih slabih 188 tisoč. Vsak si zasluži dostojno življenje, sploh pa dostojno preživeti tretje življenjsko obdobje. Poslanci so do upokojencev zelo prijazni pred volitvami, potem je njihov interes zanemarljiv."
Kako je organizirana zveza?
"Najvišji organ ZDUS je zbor članov, izvršni organ je upravni odbor, funkcionarji so predsednik in trije podpredsedniki (zdaj samo eden), sledita izvoljena organa, nadzorni odbor in častno razsodišče, posvetovalni organ je strokovni svet, in delovna telesa ZDUS. Članice ZDUS so pokrajinske zveze društev upokojencev, v katere se povezujejo društva upokojencev.
V delovnih telesih delujejo člani, ki se na posamezno področje razumejo, so strokovnjaki in s predlogi obveščajo upravni odbor, ta pa vlado in državni zbor. Nismo zadovoljni z odzivi in iščemo boljši način sodelovanja, ampak politične stranke okopavajo samo svoje vrtičke in njivo koalicije."
Vzajemni posmrtninski sklad šteje toliko let kot zveza sama. Ustanovljen je bil kot prostovoljna solidarna skupnost članov, z namenom, da se ob smrti člana svojcem izplača posmrtnina. Njegovo delovanje ureja pravilnik. Letni prispevek in višino posmrtnine vsako leto določi najvišji organ na predlog upravnega odbora sklada.
Vanj se lahko vključijo člani društev upokojencev do dopolnjenega 70. leta starosti. Pravica do izplačila posmrtnine pa pripada posameznemu članu po preteku čakalne dobe, ki je odvisna od starosti člana ob vpisu. Če član društva upokojencev preneha biti član, ne more biti več član samopomoči in nima pravice do vračila vplačanih prispevkov. Posmrtnina se lahko izplača najpozneje v enem letu po smrti člana samopomoči. Če po preteku enega leta niso bila predložena dokazila o smrti, ugasne pravica do posmrtnine.
Kako se financirate? Se povezujete tudi mednarodno?
"ZDUS se financira prvenstveno iz članarin, z dividendami Delfin hotela ZDUS, d.o.o., Izola, manjši del prihaja iz Delavske hranilnice, iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za delovanje ZDUS in iz programa Starejši za starejše, prek javnih razpisov, sponzorstev in donacij ter drugih virov.
Zveza društev upokojencev Slovenije je že desetletja aktivna na mednarodni ravni. Naši člani se udeležujejo zasedanj generalnih skupščin mednarodnih nevladnih organizacij starejših ali za starejše, kjer smo člani. Prisotni smo na srečanjih, konferencah, delovnih skupinah in drugih oblikah delovanja teh organizacij in na povabilo tudi drugih mednarodnih akterjev, posebej OZN in njenih specializiranih organizacij. Organiziramo mednarodna srečanja, razgovore ali konference z mednarodno udeležbo. Sprejemamo obiske predstavnikov mednarodnih organizacij in pobud ter obiske društev in zvez upokojencev iz drugih držav. Naši strokovnjaki z različnih področij se udeležujejo strokovnih konferenc na teme, povezane s staranjem in dolgoživo družbo."
Posvečajo se medgeneracijskemu sodelovanju
Katere projekte načrtujete?
"Naš trenutno največji projekt so Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki smo jih letos v mesecu maju organizirali prvič. Tema srečanja je bil gmotni položaj upokojencev in trg dela. Prihodnje leto jih bomo namenili stanovanjski problematiki vseh generacij, saj je naš partner Medgeneracijska koalicija Slovenije - MeKoS, katere pobudnik ustanovitve je bila ZDUS, sestavljajo pa jo še Dijaška organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije in Študentska organizacija Slovenije. Namen medgeneracijskega sodelovanja je več kot potrebna vizija razumevanja od mladih let do tretjega življenjskega obdobja, spoznavanje problemov mladih in razumevanje starejših ter v okviru delavnic in posvetov razkriti ciklus življenjskega obdobja.
Težko že pričakujemo novo verzijo osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je tesno povezan z e-oskrbo, sledi zakon o zdravstvenem in invalidskem varstvu in zavarovanju, pokojninske reforme, zakon o dolgoživi družbi, demografskem skladu in popravi krivic iz preteklosti zaradi neusklajevanja v obliki izredne uskladitve, ki se lahko uredi v obdobju treh let ..."
Kako obveščate svoje člane?
"Člane obveščamo tedensko z e-novicami, objavami na spletni strani, družbenih omrežjih in z našo revijo ZDUS Plus, ki izhaja vsak mesec in jo prejme vsako slovensko društvo upokojencev."
