Pogovori s Starci: Opustiti je treba stereotipe o starejših

Petra Košič, 11.3.2019
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej

"Starejši niso za na odpad," pravi Vesna Škreblin iz predstave Starci, ki razbija stereotipe o staranju. Sodelujte v nagradni igri in osvojite vstopnice za predstavo!

Gledalce ob samem začetku predstave pozdravi z velikim prisrčnim nasmehom. Vesna Škreblin, ki so ji v predstavi dodelili najbolj radostno vlogo med nastopajočimi, zagotovo sodi med najbolj modno ozaveščene slovenske upokojenke. “Apelirala bi na mlajše generacije, naj bodo strpnejši do svojih staršev in jim dovolijo živeti. Ne uokvirjajte jih in jim dopustite, da naredijo tudi kakšno bedarijo. Če hočejo na rock koncert, jih peljite,” je povedala v pogovoru za naš portal, na katerega je prišla v trendovskem krilu z odštekano frizuro in široko nasmejana.

image
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej Vesna Škreblin v predstavi Starci.

Kako ste se znašli v tej predstavi?

Moja družba mladih modnih oblikovalcev mi je povedala, da v gledališču Glej iščejo upokojence za predstavo. Takoj se je v meni oglasil tisti radovedni črv in sem se odzvala. Rekli so, da bomo razkrivali svoje spomine, kar se mi ni zdelo težko. Ko si toliko časa na svetu, imaš zelo dolgo življenjsko nadaljevanko. Predvsem me je zanimalo to, kako v ozadju deluje gledališče. To je bil glavni razlog, da sem se vključila v predstavo in naredila korak v popolnoma nov svet.  

"Postaviti sebe izven nekih okvirjev je vendar “gušt”, to človeka dela svobodnega."

Kdo je predstavi določil naslov?

Moram izpostaviti, da so se mnogi na začetku spraševali o “Starcih”, češ kakšen naslov, da je to. Režiserja sta se odločila o imenu in nihče od igralcev ni imel problema s tem.

Ljubko ime je.

Točno to. Kaj pa si drugega kot starec pri naših letih. Saj smo starci, kajne? (smeh)

image
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej Iz predstave Starci, Gledališče Glej

V predstavi imate najbolj radostno vlogo, na odru ste ves čas nasmejani. Kakšen je bil za vas ta proces oblikovanja vloge?

Sam proces priprave na predstavo je bil zanimiv. Igralci smo prek pogovorov z režiserjema odkrivali sebe, se predstavljali navzven in na ta način sta ustvarjalca v meni prepoznala neko veselje, nek “joie de vivre”. Tako sta mi predlagala vlogo klovnese in v trenutku sem se strinjala. A saj vemo, kakšni so klovni, brez zavor zabavajo druge, kar je lahko samo maska. Sebe sem zato vprašala, ali morda za svojo radostjo skrivam kak globok strah. Pa mislim, da ne. Rada vzamem, ko se mi kaj novega ponuja, kar me odpira. To je glavni razlog. Vloga v predstavi mi služi kot pripomoček, da lahko sama še bolj zaživim. To je tak “cuker”.

"Pogosto sem priča temu, kako kak uradnik na nespoštljiv način starostniku razlaga stvari. Mislim si, za božjo voljo, naj mu vendar razloži tako, da bo človek pri 75. letih to lahko razumel."

Kdaj ste vi doživeli trenutek, ko vas je okolica označila za starostnika?

Na dnevni ravni jih zaznavam, naj bo na mestnem avtobusu, na cesti, v trgovini. Moji sivi lasje me seveda takoj umestijo v neko življenjsko obdobje, vendar to ni nič slabega. V institucijah ali na raznih okencih pa opažam nestrpnost do starejših. Pogosto sem priča temu, kako kak uradnik na nespoštljiv način starostniku razlaga stvari. Mislim si, za božjo voljo, naj mu vendar razloži tako, da bo človek pri 75. letih to lahko razumel. Tudi pešci, kolesarji in vozniki na cesti so včasih nestrpni do starejših. Ne razumem, zakaj, saj bodo vsi ljudje enkrat stari. Bog daj, da bi vsak dočakal 80 let!

Vendar obstaja tudi druga plat nestrpnosti pri starejših. Na avtobusu se pritožujejo nad glasnostjo in razposajenostjo mladine. Takrat sem vselej na strani mladih. Starejši morajo biti zaradi svoje modrosti mlajšim za zgled, ne pa nanje kričati in jih obsojati.

image
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej Iz predstave Starci, Gledališče Glej

Kakšno sporočilo v predstavi ljudem predajate s svojim likom?

Bodimo bolj prijateljski drug z drugim, predvsem in naprej pa sami do sebe. Človek mora imeti najprej pri sebi razčiščene stvari. Pošteni moramo biti do sebe, si priznati in sprejeti svoje napake, da smo lahko odprti in neobremenjeni v stiku z okolico. Opazujem nekatere starejše, ki imajo usta ves čas obrnjena navzdol. Tudi sama imam težave s kolki in hrbtenico, vendar pomaga, če gojimo pozitiven odnos do sebe in življenja.

"Starejši morajo biti zaradi svoje modrosti mlajšim za zgled, ne pa nanje kričati in jih obsojati."
NAGRADNA IGRA: Osvojite vstopnice za predstavo
Ali pogosto obiskujete gledališča?
Poiščite objavo s tem vprašanjem na naši facebook strani. Med vsemi, ki jo boste delili in v komentar napisali, s kom bi si predstavo ogledali, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel dve vstopnici za predstavo Starci 1.2, ki bo 23. marca ob 19. uri v Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana!

Ste bili vse življenje tako drzni, da ste si navzven upali izražati sebe in svoja stališča? Ali to v večji meri pride kasneje, z leti in zrelostjo? To sprašujem, ker se zdi, da je naša družba močno zakoreninjena v nekih vzorcih in s težavo sprejema drugačnost.

Z vsem spoštovanjem do moje okolice, sama nisem nikoli hotela s svojo drugačnostjo izzivati, žaliti ali vstopati v nek tuji svet in rušiti njegovih predstav. Nikakor ne. Gre samo za to, da sem se v tej svoji drugačnosti počutila svobodno. Vsi imamo neko lastno unikatnost. Ne vidim razloga, zakaj ne bi malo prestopili teh meja. Zakaj pa ne, saj sama s tem nikomur ne škodim. Postaviti sebe izven nekih okvirjev je vendar “gušt”, to človeka dela svobodnega.

image
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej Iz predstave Starci, Gledališče Glej
"Pri 49 letih sem začela na novo s šestletnim otrokom, ki sem ga pozno rodila, kar je bil sam božji dar."

Kje ste se v življenju poklicno udejstovali?

Povsod. (smeh) Ko pogledam nazaj, vidim, da sem imela tri različna obdobja. Nekaj časa sem v Jugoslaviji imela običajno službo v veliki avtomobilski indurstriji. Delala sem v marketingu, veliko sem potovala in ves svet je bil moj. Potem je nastopila prelomnica in sem zaradi ljubezni vstopila v popolnoma drugačen svet. Zaposlila sem se v družinskem podjetju, na neki točki me je usoda celo zapeljala na drugo stran šanka, kjer si sebe nikoli nisem predstavljala. A tudi to je minilo. Takrat sem sicer doživela en grd mesec, ko sem se ločila, zapustila družinsko podjetje, izgubila psa, se preselila in šla na zavod za zaposlovanje. Pri 49 letih sem začela na novo s šestletnim otrokom, ki sem ga pozno rodila, kar je bil sam božji dar. A tista težka odločitev mi je dala nov zagon. Vrnila sem se v svoj domači kraj in sproščeno zadihala. Težko je, ko s sebe odvržeš stari plašč, ki nosi cel kup balasta in laži, a ko si nadeneš novega, greš lahkotno in sproščeno naprej. Začela sem odkrivati svoje pozabljene darove, ki izvirajo iz družinske tradicije, šivanje in risanje z oljem na platnu. Čisto nekaj novega sem potegnila iz sebe in to me je pripeljalo v svet mladih modnih oblikovalcev, ki so mi potem namignili, naj se vključim v gledališče.

Imam pa znanke, ki so vse življenje delali v isti pisarni. Krasno je to, imeti varno okolje. Pogosto se vprašam, ali je zame usoda hotela drugače. Morda pa jo sama izzovem in me vrže v neko preizkušnjo. Nekatere so bile res težke. A kar te ne ubije, te bogati. To pa tako strašansko drži.

Predstava Starci 1.2
Režiserja Tin Grabnar in Hana Vodeb sta v predstavi Starci združila dva svetova, mlade profesionalne kulturnike in edinstvene zgodbe starostnikov, da bi odrska uprizoritev pomembnih tematik opolnomočila starejše in spodbudila javnost k razmisleku o stigmatizaciji starejših. V uprizoritvi nastopajo: Irena Butoln, Jožica Hribar, Majda Lekše, Stanka Škodič, Vesna Škreblin, Jože Drabik in Vanja Matijevec. Spored uprizoritev predstave najdete na tej povezavi.
image
Ivian Kan Mujezinović/Gledališče Glej Sedemčlanska zaseba predstave Starci 1.2, ki jo uprizarja Gledališče Glej.
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku