Pohod na Studor, Uskovnico in Pokljuko
V soboto, 27. julija 2019, sva se Vandrovčka iz DU Zagorje ob Savi družila s pohodniki planinske sekcije Sokol PD Litija na pohodu od Stare Fužine, čez Studor, Uskovnico, do Rudnega polja na Pokljuki. Tokrat nas je vodil Jože Pavli.
Iz Litije smo se peljali do Bleda in naprej proti Bohinju. Pri odcepu za Bitnje smo nadaljevali z vožnjo skozi vasici Češnjica in Srednja vas. Ustavili smo se pri cerkvi v Stari Fužini (547 m), kjer smo začeli s pohodom.
Pot nas je vodila mimo apartmaja Šmitek in Zoisove graščine, potem pa v smeri Studorja po strmi stezi skozi gozd. Premagovati smo morali številne precej visoke stopnice. Po eni uri smo prišli pod skalne stene, po uri in pol pa na travnato planoto na višini 990 m, kjer je vzletišče za jadralne padalce na Studorju. Imeli smo lep razgled na Staro Fužino, Ribčev laz, Bohinjsko jezero in na Spodnje bohinjske gore. Lepo se je videl SKI hotel na Voglu. Vrh Studorja (1002 m) je poraščen in z njega ni razgleda.
Uživali smo na soncu, v lepih razgledih in malici. Potem smo sestopili do planine Blatce (888 m), kjer je nekaj pastirskih koč. Od tam smo se zlagoma vzpenjali proti Uskovnici. Hodili smo po makadamski cesti, ki vodi iz Srednje vasi do Uskovnice. Dvakrat smo izbrali bližnjico. Na odcepu, kjer je bilo še 15 minut do koče, smo se usmerili levo in šli do sirarne Jerom na Uskovnici. Od tam poteka turistična sirarska pot do planine Konjščice. Od Studorja do Uskovnice smo hodili uro in pol.
Po kratkem postanku in pokušini njihovih dobrot, smo šli do Planinske koče na Uskovnici (1154 m), do katere je le 5 minut. Po daljšem postanku, smo nadaljevali pohod proti Rudnemu polju. Za trenutek smo se ustavili pri kapelici, od koder smo imeli lep razgled po okoliških vrhovih. Pot nas je vodila mimo odcepov za planino Zajamniki in planino Šeh. Ogledali smo si tudi energetske točke ob poti, ki so v bližini Rudnega polja. Od kapelice do Rudnega polja smo hodili eno uro.
Peljali smo se mimo Športnega centra Pokljuka, mimo vojašnice, do Zatrnika, kjer smo se ustavili pri Gostilni Zatrnik Pr´ Jagru. Čeprav so imeli veliko gostov, smo bili hitro postreženi.
Barjani iz Logatca na Vrhniko
Napovedane plohe so se uresničile, ker pa je bilo za november relativno toplo in brez vetra, se dežju nismo pustili motiti.
Pot skozi gozdove iz Logatca do Vrhnike je stara dolinska cesta, brez prometa, prav primerna za hojo z dežniki. Imeli smo čas za klepet, na koncu pa je pohod popestril spust do hitro tekoče vode, ki se je kot manjša reka valila izpod stene Velikega okenca v Retovju. Ogledali smo si še ostale izvire Velike Ljubljanice v Retovju in se za konec fotografirali na rumeni preprogi listov mogočnega ginka v Verdu.
Vsi so bili mnenja, da je pohod kljub dežju uspel in da je bilo bolje, kot ostati na suhem doma.
Zimzeleni na s soncem obsijano Kokoško
Le kaj bo drugi torek v mesecu? Kar pet tednov se že nismo videli na pohodu!
Pa je prišla dobra novica iz ARSA, da bo na Primorskem sijalo soooonce. Tja bomo šli, na sonce in po razglede, na Kokoš, seveda.
Že od Postojne dalje so se naši upi potrjevali, da smo se odločili prav. Divača se je že kopala v soncu, v Lokvi smo zavili proti nekdanjemu mejnemu prehodu Lipica in veselo zakoračili po Lipiški gmajni proti našemu cilju nad vasmi Lokev, Vilenica in Lipica, na Kokoško po primorsko.
Narava se je že spravila k počitku, le posamezni listki rdečega ruja so še spominjali na žareče grme, ki jeseni krasijo kraške gmajne.
Vse je spokojno mirno, le zagreti kolesarji in tekači ter mi veselo rinemo proti vrhu hriba (674 m) in se spogledujemo s soncem. Hrib je prepreden z mnogimi potkami, mi smo izbrali kar makadamsko. Nihče ni razmišljal, da je pot speljana ob meji z Italijo, a danes to ni več pregrada, preko katere se ne sme. Po premagani poti smo bili nagrajeni še z razgledom proti Tržaškemu zalivu in s slučajno odprto planinsko kočo.
Rahel veter, ki nas je spremljal večino poti, se je umirjal, mi pa smo zavzeli najbolj osončene kotičke pri koči. Kako prijetno je bilo martinčkanje na šestnajstih stopinjah in vdihavanje pravega svežega kraškega zraka!
Še malica je bolj teknila.
Šele ko smo se vračali nazaj, smo opazili, kakšne razrite »njive« puščajo za sabo divji prašiči. Najbrž jih je na desetine in mnogo preveč, ki iščejo hrano pod zemljo.
Prekmalu smo bili pri našem oranžnem lepotcu, zato smo se še nekaj časa pogovarjali o lepo preživetem dnevu na svežem suhem zraku.
Ob povratku pa smo si v Divači privoščili še malo kofeina in teina, da bomo lažje sprejeli sivino, v katero smo se vračali.
Prednovoletno srečanje
V prijetnem ambientu knjižnice v Hrastniku smo se zbrali prostovoljci in uporabniki sodelujoči v programu Starejši za starejše ter vabljeni gostje, ki so s svojim znanjem, dejanji in razumevanjem težav starajočih, vedno pripravljeni prisluhniti našim idejam, mnenjem in potrebam.
Zahvalo, razumevanje in pripravljenost pomagati prostovoljcem in uporabnikom program Starejši za starejše je v svojem govoru poudaril tudi župan g. Marko Funkl.
V nadaljevanju pa smo obujali spomine na pomen vseh decembrskih praznikov, ki so že malo zbledeli – dan zavetnice rudarjev sv. Barbare, Miklavž, dan malih Evropejčkov - vseh Lucij in Lučk, adventi čas in Božič, dan samostojnosti in enotnosti, god sv.
Štefana ali štefanovo, god Janezov in Anžetov - šentjanževo, praznik otrok – tepežkanje in Silvestrovo.
Potovanje skozi decembrske praznike smo popestrili z odlično glasbo in petjem Zorana Cilenška, malih virtuozov Glasbene šole Hrastnik, MPZ DU Trbovlje in humorjem naše enkratne Jožice Hriberšek.
Nasmejani obrazi in prijazni pozdravi ob slovesu so povedali več kot tisoč besed.
Še vedno pa me spremlja misel: "Tudi za temi besedami so bile druge besede. Neslišne, nezaznavne besede. In za temi besedami se začne molk ..."
Zato vsem starejšim polagam na srce, da ne pustijo samoti in spominu, da premagata prijateljstvo, družabništvo, smeh ... Dovolite si z nami preživeti prijetne četrtkove urice v prostorih Mladinskega centra Hrastnik. Veseli vas bomo.
Svizci po Kosovelovi poti
Odpeljali smo se do Sežane in med vožnjo prisluhnili razlagi vodnice Sonje. Še posebej smo uživali ob njenem recitalu Kosovelovih impresivnih pesmi, v katere so vpletene značilnosti kraške pokrajine, ptica brinovka, bori …
Pohod smo pričeli po učni poti, imenovani Tabor. Ob poti so z tablicami označena značilna drevesa za to področje kot mali jesen, maklen, črni bor, robinija, hrasta cer in graden. Potrebno je poudariti, da bi bil Kras brez pogozdovanja pred stoletjem, kamnita pokrajina Veliko je ohranjenih suhozidov, tako zelo značilnih za te kraje. Opazili smo tudi malo kamnito hiško kažun, ki je dajala nekoč zavetje pastirjem.
Glede na to, da so se vremenske razmere slabšale, smo pospešili korak in kmalu prispeli do razgledne točke in uzrli naselja: Graden, Šepulje, Kreplje, Dutovlje, Križ in Tomaj, ki je bil naš cilj. Ustavili smo se le pri vhodu v 195 m globoko brezno Pri tunelu in za kratko malico. Brez uporabe dežnikov tudi ni šlo, vendar nas dež ni motil.
Oskrbnica Kosovelove domačije ga. Dragica Sosič nas je prijazno sprejela in nas seznanila z življenjem družine Kosovelovih, ki ni bilo lahko. Kljub težkim razmeram so vsi otroci študirali. Izstopal je seveda Srečko, ki bi 18. marca praznoval 115. rojstni dan, doživel pa je le 22 let. Kljub temu je v tem kratkem obdobju pustil neizbrisen pečat v slovenskem pesništvu. Prav zato je spomin nanj še vedno zelo živ in močno prisoten v kraškem okolju.
S končano, seveda obširnejšo razlago, kot je navedena, se je končala tudi naša pot. Zadovoljni, da smo zopet hodili po Krasu, med vinogradi, predvsem pa, da smo mu na nek način izrazili spoštovanje, kot velikemu pesniku Krasa.
Dobre volje, ki jo je med nami na pretek, smo se na Vrhniki razšli vsak po svojih domovih in si zaželeli vse dobro do prihodnjič.
Naj ribič Društva upokojencev Ljutomer za leto 2019
Na pobudo članov so letos prvič organizirali tekmovanje "Naj ribič DU Ljutomer 2019". Tekmovanja se je v petih terminih udeleževalo do petnajst članov, pri izvedbi pa so jim pomagali domače DU Ljutomer in ribiška družina Ljutomer.
Zaključno tekmovanje je potekalo 29. 10. 2019 na ribniku Zvonka Morda v Noršincih, na katerem so razglasili rezultate.
Doseženi so bili naslednji skupni rezultati:
- Prvo mesto Jože Magdič
- Drugo mesto Ciril Magdič in
- Tretje mesto Franc Košti, za nagrado so prejeli medalje, skupni zmagovalec pa tudi pokal.
Po prijetnem druženju smo sklenili, da bomo tudi prihodnje leto organizirali tako tekmovanje in da bomo nadaljevali z ljubiteljskim ribolovom tudi v prihodnje, saj nas druži status, prijateljstvo in ljubezen do narave z ribolovom.
Predsednik DU Ljutomer, Ciril Magdič
Fotografije povedo več kot tisoč besed:
