Poleti vrt zalivajte oziroma namakajte zgodaj zjutraj

Jasna Marin, 11.7.2019
Shutterstock

Nekatere vrtnine bodo na vrhuncu rasti potrebovale več hranil, druge zaščito pred škodljivci in boleznimi, prav tako je zdaj že čas za setev vrtnin, ki jih bomo uživali v hladnih mesecih.

Da bi preprečili izhlapevanje vlage, tla na gredah zastrite z najmanj tri centimetre debelo zastirko. Ta je lahko iz posušene pokošene trave (nikakor ne iz svežega odkosa, ker se ta močno segreje), uporabite lahko tudi kompostno zastirko. Koristna je tudi zastirka iz zelenih delov vrtnin, denimo listov solate in paradižnika, ali zastirka iz miskanta. Zastirka bo spodbudila delovanje mikroorganizmov v zasenčeni prsti, seveda pa jo bo treba večkrat obnoviti. Če pa vrt zalije dež, potem ko se voda dodobra odcedi in je zemljo že mogoče obdelovati, površje gred zrahljajte z grebljicami ali nihajno motiko in takoj nato zastrite z organsko zastirko.

Zastiranje tal bo koristilo tudi paradižniku. "Odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša ko je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje. Pri zastiranju tal s slamo upoštevajte dejstvo, da se slama sčasoma sesede. Zastirka je lahko ob zastiranju debela tudi deset centimetrov. Po zalivanju in deževju se bo sesedla," pojasnjujeta Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.

image
Zeleni svet Da bodo rastline bolj vitalne in krepke, jih redno škropite s pripravki na osnovi alg in aminokislin.

Vsekakor je priporočljivo, da zastrete tudi površino tal na gredah v rastlinjaku. Za to poskrbite takoj po sajenju.

Setev za jesen

V zelenjavnem vrtu je julija čas za setev prezimnih in neprezimnih rastlin za zeleno gnojenje. Presajate lahko sadike endivije, radiča, poletne sorte solate. Endivijo sejte še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčite, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. "Cel julij je primeren za setev repe za kisanje. V poletnih mesecih sejte tudi podzemno kolerabo in črno redkev. Najprimernejši čas za setev kolerabe je začetek julija, sejete jo lahko vse do začetka avgusta, po možnosti tik pred deževjem. Tako bo dela z zalivanjem manj, boljša bo tudi kalitev semen," razlagata Špehar in Brezovec.

Na grede ta mesec sejte tudi korenje, rdečo peso, špinačo, brstični ohrovt in še zadnjič letos nizki fižol. Sredi julija lahko sejete kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko posejete pozni grah za jesenski pridelek. Semena sejte neposredno na gredico. Da bi bili sejančki varni pred pripeko, grah sejte na delno zasenčeno gredo. Semena sejte v štiri centimetre globoke brazde, ki jih prej dobro zalijte. Razmik med semeni naj bo 20 centimetrov, nato semena prekrijte z zemljo in vnovič zalijte. V tla lahko vtaknete oporne veje, po katerih se bodo sadike vzpenjale. Obvezno skrbite za redno zalivanje.

Varne in lepe kapusnice

Kitajski kapus poleti radi napadejo bolhači, ki naluknjajo liste tudi drugih kapusnic. Manj vabljive za bolhača bodo vrtnine, pod katerimi je vlažna zastirka, pa tudi lističi paradižnika, s katerimi zastrete tla, jim ne dišijo. Tudi posipavanje vrtnin z diatomejsko zemljo je učinkovito proti bolhaču. Sonce povzroči, da se cvetača obarva sivo ali rumeno. Da bi vrtnina ohranila lepo belo barvo, ji glavo prekrijte z obdajajočimi listi, ki jih zapognete prek cvetačne glave. Da bodo listi držali, jih lahko narahlo zvežete z vrvico ali čez njih navlečete žensko najlonsko nogavico – ta učinkovito ščiti kapusnice pred kapusovo sovko in kapusovim belinom, ker jim ne dopušča izleganja jajčec na rastline. Za beljenje glave kodrolistne endivije pa lahko na rastlino takrat, ko je popolnoma razvita, za približno deset dni položite krožnik.

Krepitev pred glivičnimi boleznimi
Za poletno krepitev rastlin lahko uporabite žajbljev čaj (na fotografiji), sodo bikarbono, pelin, drobnjak in rman. “Ukrepe bi bilo dobro začeti že junija, ampak tudi če začnete zdaj, bo to koristno, rastline bodo bolj krepke in vitalne, menita Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta ter nadvse priporočata škropljenje z žajbljevim čajem vsakih pet dni in po močnejših padavinah. “Čaj pred škropljenjem po rastlinah obvezno ohladimo, škropimo pa po tleh okrog rastline in po listih rastlin. Žajbljev čaj okrepi rastlinsko odpornost pred krompirjevo plesnijo na paradižniku in krompirju, koristen je kot preventiva tudi pred drugimi boleznimi, ki jih povzročajo glive.”
Učinkoviti za krepitev rastlin so tudi kupljeni ekološki pripravki, izdelani na osnovi fino mlete naravne gline - ti zvišujejo odpornost in vitalnost rastlin.

Vrtninam priskrbite hrano in senco

Za intenzivno rast in tvorbo plodov rastline potrebujejo dodatno hrano. Zalivate jih lahko z vodo, ki ste ji dodali gnojilo iz koprivnih listov in poganjkov, ki še nimajo semen. Kilogram svežih kopriv dajte v leseno ali plastično posodo ali sod (ne smete jih dati v kovinsko posodo). Prelijte z desetimi litri vode, vsak dan premešajte s palico, in ko se tekočina preneha peniti, zrelo prevrelko precedite in jo zmešajte z vodo v razmerju 1:10 ter zalivajte prst okrog rastlin enkrat tedensko.

Vse rastline na vrtu in v rastlinjaku tedensko škropite s kakovostnimi naravnimi pripravki na osnovi alg in aminokislin, ki pospešujejo rast novih listov in celijo poškodbe zelenih delov (stebla, listi) po toči, neurjih, poškodbah, ki jih za seboj pustijo škodljivci in bolezni. Dodatno poskrbite za varstvo rastlin pred stresom zaradi hude poletne vročine. Špehar in Brezovec priporočata senčenje rastlin z mrežo proti toči in redno dodajanje pripravkov na osnovi alg in aminokislin. Za senčenje lahko uporabite koprenasto vrtno tkanino, ki jo kot strešico napeljete na oporo ali palice. Bistveno je, da so pred pripeko zaščitene vse novo posejane vrtnine, ki potrebujejo tudi redno zalivanje.

Z rahljanjem tal boljše zračnosti korenin

Vas na gredah jezi plevel? Špehar in Brezovec priporočata, da za lažje spodrezovanje plevela na gredicah in vrtnih poteh uporabite ročni plevelnik, za rahljanje zemlje pa ročni kultivator. "Za rahljanje tal vam bodo hvaležne vse vrtnine. Priporočamo, da okopavanje z motiko zamenja ročni vrtni kultivator, ki ima tri roglje. S tem orodjem ne poškodujemo korenin vrtnin. Delo bo tudi hitreje opravljeno. V medvrstnem prostoru na gredicah ročni vrtni kultivator enostavno vlečemo za sabo in zrahljamo tla, v območje korenin na ta način spustimo več zraka. Zemlja bo tako zadrževala več vlage, rast korenin bo bistveno boljša. Plevel po uporabi ročnega kultivatorja pa z lahkoto odstranimo z gredic. Priporočamo, da gredice rahljate vsakih 14 dni in po močnejših poletnih padavinah."

Sadni vrt

Potem ko maline odrodijo, poganjke odrežite pri tleh. Izjema so maline, ki rodijo dvakrat. Teh do konca jeseni ne režite. Julija zorijo borovnice. Pobirajte zgolj tiste, ki so zares zrele, kajti obrane zelene borovnice naknadno ne bodo dozorele. Ko oberete višnje, je treba drevesom porezati poganjke, ki so to leto rodili, do močnejše razvejitve. Lotovkam porežite šibke in viseče veje ter razredčite gosto krošnjo, vodoravne poganjke pa pustite, ker bodo prihodnje leto obrodili. Drugim vrstam višnje zgolj razredčite krošnje.

image
Zeleni svet Spodrezovanje plevela in rahljanje tal je koristno opraviti po vsakem močnejšem nalivu, vendar ne takoj, temveč takrat, ko se tla dovolj osušijo, da se zemlja ne lepi na obutev.

Poleti se obrezujejo tudi češnje. Razredčite pregoste ter odrežite bolne in slabotne veje, rane pa namažite s cepilno smolo.

Da bi plodovi kivija dobili dovolj sončnih žarkov za lažje zorenje, odrežite liste okrog plodov.

Rez in gnojenje žive meje

Konec julija in v avgustu se obrezujejo žive meje, ki potrebujejo rez le enkrat letno. Takšne so žive meje iz češmina, gabra in bukve. Rez naj vedno poteka od spodaj navzgor. Povsem na koncu sledi še rez vrhnjega dela žive meje. Poteka naj tako, da živa meja navzgor postaja ožja, ker tako tudi spodnji listi dobijo zadosti svetlobe za lepo rast.

Zelene žive meje, ki že več let obkrožajo parcelo, je poleti koristno pognojiti z magnezijevim gnojilom, da ohranijo intenzivno barvo. Gnojilo ob oblačnem vremenu z grabljami vdelajte v prst in tla temeljito zalijte.

Balkoni in trata

Če poletne dni spremlja zelo močna vročina, ne bo odveč, če rastline zalijete zjutraj in zvečer. Balkonskim rastlinam je treba sproti odstranjevati stare cvetove, sicer bodo tvorile semena, ki odvzemajo prepotrebno hrano za nove cvetne popke. Prav tako je treba preverjati, ali so rastline napadli škodljivci, in v takšnem primeru nemudoma ukrepati. Balkonsko cvetje in posodovke je treba poleti vsak teden pognojiti s tekočim gnojilom za cvetenje, ki ga dodate vodi, zlasti surfinije in milijonski zvončki pa bodo hvaležni, če liste oskrbite z listnim gnojilom, ki vsebuje železo.

image
Shutterstock Ko oberete višnje, je treba drevesom porezati poganjke, ki so to leto rodili, do močnejše razvejitve.

Trato poleti kosite približno enkrat tedensko na višino poletne košnje (pet do osem centimetrov). Julija zelenico pognojite s počasi topnim gnojilom za trato. Gnojite zjutraj ali zvečer, najbolje tik pred dežjem. Trato zalivajte ob najhladnejših delih dneva. Test za preizkus suhosti trate je naslednji: ko stopite nanjo, se morajo travne bilke ob sestopu takoj postaviti pokonci. Če trava ostane poležana, je čas za zalivanje.

Anketa

Koliko knjig preberete na leto?

Sudoku